Metoda pet ritmov kot oblika pomoči z umetnostjoMakovec, Damjan (Avtor) Kordeš, Urban (Mentor) Boh, Bojana (Komentor) ustvarjalno gibalno-plesno izražanjeSpecialistično delo raziskuje ustreznost metode petih ritmov kot oblike metod gibalno-plesne terapije – pomoči z umetnostjo. Orisane so stične točke področja umetnostne dejavnosti, psihoterapevtske dejavnosti in pomoči z umetnostjo. Natančno je definiran pojem metode gibalno-plesne terapija – pomoč z umetnostjo. Opredeljena sta pojma čuječnosti in samoopazovanja, ki sta pomembna v izvajanju dejavnosti pomoči z umetnostjo. Z uporabo metode petih ritmov in reflektivnega pristopa je gibalno-plesno metoda osebnostno-integrativno usmerjena. Omogoča opazovanje, sprejemanje, razvijanje in spreminjanje gibanja in plesa. Predstavljeni so osnovni teoretski koncepti metode petih ritmov. Primernost metode petih ritmov za uporabo na področju pomoči z umetnostjo, smeri ples-gib, in morebitno izvajanje dejavnosti pomoči z umetnostjo je glavno raziskovalno vprašanje. V raziskavo je bilo vključenih šest kandidatov, ki se razlikujejo glede na spol, starost, izobrazbo, raznovrstne potencialne omejitve in individualne potrebe, lažjo motnjo v telesnem ali duševnem razvoju in število let izkušenj z metodo petih ritmov. Zaradi opisno znanih prametrov in teoretičnih izhodišč, ki izhajajo iz definicije pomoči z umetnostjo, je bila specialistična naloga zastavljena kot kvalitativno raziskovanje izvedeno z induktivno-deduktivnim pristopom. Z delno strukturiranim intervjujem so bila pridobljena mnenja, občutja, izkustva in individualne ocene o zaznavnih spremembah in učinkih metode petih ritmov. Zbrani podatki so bili kvalitativno – komparativno obdelani. Zaradi večjega števila intervjuvancev gre za multiplo študijo primera. Rezultati raziskave kažejo, da se metoda pet ritmov izkaže kot pogojno primerna za delo na področju metod plesno gibalne terapije - pomoči z umetnostjo. Primerna je za široko skupino uporabnikov, ne glede na njihove trenutne potrebe, hrepenenja ali omejitve. Posameznik ima v skupini preko umetnostnega medija, giba/plesa, možnost izraziti sebe, svoje misli, čustvena stanja, počutje, potrebe in interese. Rezultati raziskave nakazujejo, da se poveča sposobnost samoopazovanja, samozavedanja in samorefleksije. Na nivoju telesa se kažejo izboljšave na telesni kondiciji, gibljivosti in gibčnosti – pretočnosti, občutku večje povezanosti med deli telesa, večji fizični moči, bolj sproščenem telesu, večji raznolikosti gibanja in spontanosti. Delo s čustvi vodi do zaznavnih sprememb v pretočnosti čustev, občutku notranje razbremenitve, večje sproščenosti in zaznavne spremembe čustvenega stanja pred in po vadbi. Učinki po vadbi so tudi bolj zbrane misli, jasnejši fokus, sposobnost čistejšega in jasnejšega razmišljanja. Rezultati raziskave kažejo, da se z večanjem let vadbe pozitivne spremembe večajo.20162016-08-20 02:47:38Specialistično delo84420COBISS_ID: 11105097sl