Učinkovitost konstruktivističnega modela opismenjevanjaMivšek, Maja (Avtor) Valenčič Zuljan, Milena (Mentor) Saksida, Igor (Komentor) konstruktivističen model poukaV magistrskem delu se bomo osredinili na sodoben, konstruktivističen model opismenjevanja, ki ga učitelj kot moderator učnega procesa soustvarja z učenci ob upoštevanju njihovega predznanja in interesa. Utemeljili ga bomo z vidika sodobnih spoznanj učenja ter kognitivnih pojmovanj pouka in poudarili pomen učitelja pri oblikovanju ustreznega opismenjevalnega okolja v prvem razredu. V teoretičnih izhodiščih bomo opredelili kakovosten pouk z vidika transmisijskega in konstruktivističnega modela. Pomembne elemente konstruktivizma bomo povezali s sodobno opredelitvijo pismenosti in opismenjevanja ter razložili bistvene vidike začetnega opismenjevanja v prvem razredu. V empiričnem delu bomo prikazali raziskavo, ki je potekala v obliki pedagoškega eksperimenta. Pri pouku v kontrolni skupini so bili učenci deležni opismenjevanja na sistematičen način po prevladujoči analitično-sintetični metodi in z delovnimi zvezki kot glavnim učnim gradivom, v eksperimentalni skupini pa so bili učenci deležni konstruktivistično naravnanega opismenjevanja z uvajanjem raznolikih dejavnosti, ki jih je učitelj skupaj z učenci načrtoval z upoštevanjem njihovih sposobnosti, predznanja in interesa. Ugotoviti smo želeli, ali se transmisijsko naravnani način pouka in konstruktivističen način pouka razlikujeta v učinkovitosti razvijanja oz. pridobivanja zmožnosti branja in pisanja učencev v prvem razredu osnovne šole. Osredinili smo se na spremljanje zmožnosti branja in pisanja učencev (grafično zavedanje, fonološko zavedanje, asociativna zveza glas – črka, bralno-pisalne vaje). Z raziskavo smo ugotovili, da so učenci eksperimentalne skupine, ki so bili deležni konstruktivistično naravnanega opismenjevanja, statistično pomembno napredovali predvsem v bralno-pisalnih zmožnostih, kot sta samostojno branje in pisanje, medtem ko so učenci kontrolne skupine, v kateri je prevladoval transmisijsko naravnani pouk, napredovali v razvoju specifičnih opismenjevalnih zmožnosti, in sicer v grafičnem in fonološkem zavedanju ter asociativni zvezi glas – črka. Statistično pomemben napredek v razvoju bralno-pisalnih zmožnosti učencev eksperimentalne skupine smo utemeljili z organizacijo primernega opismenjevalnega okolja in individualizacijo sistematičnega opismenjevanja, ki se je začel s stvarno oceno zmožnosti otrok na začetku, in je potekal fleksibilno glede na sposobnosti, zmožnosti in interese otrok.20162016-08-20 02:47:35Magistrsko delo84419COBISS_ID: 11104841sl