Delo z mladimi v registriranih verskih skupnostih z vidika perspektive pozitivnega razvoja mladihSnoj, Emilija (Avtor) Poljšak Škraban, Olga (Mentor) mladiMagistrsko delo v teoretičnih izhodiščih predstavi sodobno perspektivo, imenovano pozitivni razvoj mladih. Ta perspektiva, paradigma, pristop ali koncept posega na različna področja ter zajema interdisciplinarna raziskovanja, filozofijo, oblikovanje politik, pripravo programov za mlade in drugo. Njeno teoretično ozadje predstavljajo sistemske teorije razvoja in z njimi ideja, da temeljni proces razvoja zaznamujejo vzajemno vplivni odnosi med razvijajočim se posameznikom in večplastnimi ravnmi spreminjajočega se konteksta. Perspektiva pozitivnega razvoja mladih sloni na dveh temeljnih izhodiščih. Prvo je prepričanje, da sta v vsakem mladostniku prožnost in moč, ki vedno znova omogočata pozitivne spremembe. Do teh pa lahko pride, če okolje, v katerem mladostnik odrašča, mladostnika podpira s t. i. razvojnimi viri. Ti predstavljajo najrazličnejše spodbudne elemente, ki mladim pomagajo, da se razvijajo v uspešne mlade in nato odrasle. Med razvojnimi viri igrajo pomembno vlogo k pozitivnemu razvoju usmerjeni programi za mlade. Ti mlade usmerjajo k razvijanju kompetentnosti, samozavesti, povezanosti, karakterja, skrbi – elementov, zajetih v t. i. »5 C«, ki predstavlja poskus opredelitve pozitivnega razvoja. Richard M. Lerner, eden od pomembnih avtorjev te perspektive, poudari, da prisotnost »5 C« v mladostniku vodi k šestemu »C«, prispevku mladostnika samemu sebi, družini, skupnosti in celotni družbi, kar je pomemben cilj razvoja. Empirični del je sestavljen iz dveh sklopov. Uvodni del prek krajšega vprašalnika s kvantitativno in deloma kvalitativno metodo ponudi vpogled v dejavnosti za mlade, ki potekajo v verskih skupnostih, registriranih v Republiki Sloveniji. Drugi, obširnejši del pa s kvalitativno analizo ugotavlja, kako je delo z mladimi organizirano v treh izbranih verskih skupnostih (Katoliški Cerkvi, Islamski skupnosti v Republiki Sloveniji, Krščanski adventistični cerkvi), kakšen je namen tega dela, kako svojo vključenost v versko skupnost doživljajo mladi in ali so dejavnosti verskih skupnosti povezane s »5 C«. Raziskava pokaže, da dejavnosti, ki v verskih skupnostih potekajo za mlade, segajo na različna področja in vključujejo različne vidike sodelovanja, večinoma dejavnosti, ki niso neposredno vezane na duhovnost. Vendar pa je področje duhovnosti temeljno izhodišče, iz katerega izhajajo vsi drugi vidiki sodelovanja. Narava programov, njihova organiziranost in obsežnost se med tremi verskimi skupnostmi razlikujejo, to lahko pripišemo teološkim, sociološkim in drugim značilnostim verskih skupnosti. Pa vendar raziskava potrjuje, da je v sodelovanju mladih pri vseh treh verskih skupnostih moč najti elemente in iztočnice za pozitivni razvoj. Raziskava ponudi mnoga izhodišča za nadaljnje raziskovanje različnih vidikov, zajetih v široko področje religije in razvoja mladih.20162016-08-20 02:47:30Magistrsko delo84418COBISS_ID: 11104585sl