<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba poliesterskih netkanih tekstilij za toplotno izolacijo in zadrževanje kondenza</dc:title><dc:creator>Pokrivač,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bosiljkov,	Vlatko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Antolinc,	David	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>netkane tekstilije</dc:subject><dc:subject>toplotna prevodnost</dc:subject><dc:subject>difuzija vodne pare</dc:subject><dc:subject>kondenziranje</dc:subject><dc:subject>enoslojne kovinske strehe</dc:subject><dc:subject>neogrevani objekti</dc:subject><dc:subject>zadrževanje kondenza</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi sem obravnaval netkane tekstilije iz poliestrnih vlaken podjetja Filc d.d. V prvem delu diplomske naloge sem določil toplotno prevodnost različnih voluminoznih netkanih tekstilij z merilcem gostote toplotnega toka. Na osnovi rezultatov sem določil povezavo med gostoto obravnavanih vzorcev, sestavo posameznih vzorcev in njihovo toplotno prevodnostjo. Na osnovi meritev sem dokazal, da imajo obravnavani voluminozne netkane tekstilije primerljivo toplotno prevodnost z izdelki drugih proizvajalcev, ki so dosegljivi na tržišču. Dodatno sem določil okvirno gostoto in sestavo voluminoznih netkanih tekstilij, ki zagotavlja razmeroma nizko toplotno prevodnost. V drugem delu diplomske naloge sem obravnaval konstrukcijski sklop sestavljen iz netkane tekstilije namenjene shranjevanju kondenzata in pločevine. Na osnovi Glaserjeve metode in prilagojene Glaserjeve metode sem določil dovoljene povprečne temperaturne razlike med notranjo in zunanjo stranjo konstrukcijskega sklopa, tako da ni presežena absorpcijska sposobnost netkane tekstilije. Kot vhodni temperaturni podatki na zunanji strani konstrukcijskega sklopa so služili temperaturni podatki za Ljubljano. V diplomski nalogi sem pokazal, da so dovoljene povprečne temperaturne razlike najnižje v zimskem obdobju, v preostalem delu leta pa so lahko temperaturne razlike višje in so si med seboj podobne.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-19 02:51:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>84390</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 52-334.6:699.82(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7570785</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
