<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava zmogljivosti virtualizacijskih tehnologij in tehnologij vsebnikov</dc:title><dc:creator>ĐUKIĆ,	MARKO	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ciglarič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>virtualizacija</dc:subject><dc:subject>tehnologija vsebnikov</dc:subject><dc:subject>hipervizor</dc:subject><dc:subject>navidezni stroj</dc:subject><dc:subject>vsebnik</dc:subject><dc:subject>storitve v oblaku</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava primerjavo virtualizacije in tehnologije vsebnikov s ciljem določitve področij, na katerih ima uporaba določene tehnologije prednost pred drugo.
Arhitektura x86 v svojih zametkih ni bila mišljena za uporabo v virtualizaciji - zaradi ``na virtualizacijo občutljivih'' ukazov pri tej arhitekturi ni možna rešitev vrste ``ujemi in emuliraj'', ki je uporabljena v drugih arhitekturah. Razvijalci rešitev za virtualizacijo so zato morali razviti drugačne rešitve, kot sta polna virtualizacija z uporabo binarne translacije in paravirtualizacija, po letu 2005 pa so proizvajalci procesorjev virtualizaciji dodali tudi strojno podporo. Vse tri omenjene rešitve za poganjanje navideznih strojev zahtevajo določene stroške režije. Tehnologija vsebnikov, ki jo imenujemo tudi virtualizacija na nivoju operacijskega sistema ali lahkokategorna virtualizacija, se tem stroškom izogne, saj vsebnik za izolacijo aplikacij uporablja funkcionalnosti gostiteljskega operacijskega sistema. Večji pomanjkljivosti tehnologije vsebnikov sta večje varnostno tveganje, ker si vsebniki delijo isto jedro operacijskega sistema, in nezmožnost poganjanja drugih operacijskih sistemov znotraj vsebnika.
Vsebniki naj bi tako gostitelja obremenjevali manj kot navidezni stroji, posledično to pomeni, da je lahko za vsebnike na voljo več virov, kar pomeni boljše performančne zmogljivosti. Zanimalo nas je, kolikšna je ta razlika v zmogljivosti med vsebnikom in navideznim strojem, zato smo izvedli več testiranj na različnih področjih, pri čemer smo teste izvedli najprej na fizičnem sistemu, nato pa še na izbranih rešitvah: KVM, Xen, LXC in Docker. Izvajali smo naslednje teste: Intel Optimized LINPACK, STREAM, RandomAccess, netperf, fio, bonnie++ in UnixBench.
Rezultati so pokazali rahlo prednost tehnologije vsebnikov pred virtualizacijo, a ne na vseh področjih. Prednost tudi ni dovolj velika, da bi lahko brez zadržkov določili področja, na katerih ima uporaba neke tehnologije absolutno prednost pred drugo. Večje razlike v rezultatih smo zasledili tudi pri različnih rešitvah iste tehnologije, kar kaže na to, da implementacija rešitve vpliva na zmogljivost.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-08-18 13:30:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>84386</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18476</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
