Medpredmetno povezovanje glasbene vzgoje in zgodovine ter vgrajevanje ciljev kulturno umetnostne vzgojeŽnidaršič, Jerneja (Avtor) Sicherl Kafol, Barbara (Mentor) medpredmetno povezovanjeV nenehno spreminjajoči se družbi moramo v procesu vzgoje in izobraževanja iskati nove poti, ki bodo mladim omogočale graditev kakovostnega znanja. Ena izmed težav, s katerimi se danes spoprijema osnovnošolsko izobraževanje, je nepovezano znanje, ki ga učenci pridobijo na podlagi tradicionalno ločenih šolskih predmetov. S primernim načrtovanjem in z izvedbo didaktičnega pristopa medpredmetnega povezovanja lahko učencem pomagamo pri odkrivanju smiselnih povezav med predmeti, kar omogoča poglobljeno in trajnejše znanje. Pri tem se je treba zavedati, da moramo v vzgojno-izobraževalnem procesu zagotavljati tudi pristope, ki bodo mladim nudili pomoč pri osebnostni rasti, pri čemer bodo imeli možnost odkrivati svoje lastne ustvarjalne potenciale. Te lahko razvijamo skozi kulturno-umetnostno vzgojo, katere bistvo se odraža prav v njeni interdisciplinarnosti. Namen doktorske disertacije je bil zasnovati in preizkusiti učinke eksperimentalnega programa, ki temelji na medpredmetnem povezovanju glasbene vzgoje in zgodovine ter vključuje cilje in načela kulturno-umetnostne vzgoje. V raziskavo je bilo vključenih 76 učencev 9. razreda osnovne šole, ki so bili del primerjalnih skupin. V kontrolni skupini je pouk potekal na podlagi tradicionalnega pristopa, v eksperimentalni skupini pa na didaktičnem pristopu medpredmetnega povezovanja. Pri raziskovanju smo uporabili eksperimentalno metodo empirično-analitičnega pedagoškega raziskovanja. Izsledki raziskave so potrdili pozitivne učinke programa na stopnjo interesa do klasične glasbe, samoiniciativnost poslušanja klasične glasbe, pomembnost izbranih vrednot (kultura, umetnost, ustvarjalnost, znanje), priljubljenost predmetov glasbena vzgoja in zgodovina, uspešnost učencev pri preizkusih znanj iz glasbene vzgoje in zgodovine ter na mnenje učencev o koristnosti medpredmetnega povezovanja in sodelovanju s skladateljico. Pozitivni učinki programa se prav tako odražajo v izraženih stališčih do glasbene kulture. Učenci eksperimentalne skupine so glede na učence kontrolne skupine višje soglašali s trditvami, da jih klasična glasba sprošča; da glasbena industrija spodbuja množično porabništvo; da iskanje finančnega dobička v glasbi hromi kulturo in umetnost; da naj bo glasbenik glasbeno izobražen; da glasbena izobrazba poslušalca pripomore k boljšemu razumevanju glasbe in da jim je klasična glasba 20. stoletja všeč. Nižjo stopnjo soglašanja pa so učenci eksperimentalne skupine izrazili do trditev, da naj bo glasbenik tisti, ki rad poje, pleše in je privlačen ter da je klasično glasbo 20. stoletja težko razumeti.20162016-07-19 03:17:28Doktorska disertacija84198COBISS_ID: 11071049sl