Vpliv negotovosti napovedi proizvodnje nestanovitnih virov električne energije na stroške regulacije frekvenceBučinel, Mitja (Avtor) Mihalič, Rafael (Mentor) Avstrijaterciarna regulacijavetrne elektrarnenapovedrealizacijaRast vlaganja v obnovljive vire električne energije, predvsem v izrabo energije vetra in sonca, se je v zadnjih 15 letih zelo povečala. To je v veliki meri posledica političnih odločitev, ki so naklonjene izrabi obnovljivih virov. Evropska unija preko programov, katerim se je zavezala, stremi k čim večjemu deležu obnovljivih virov. Najbližji je strategija do leta 2020 oziroma »20 20 20 do leta 2020«, ki predvideva 20% zmanjšanje emisij CO2 v primerjavi z letom 1990, 20% delež obnovljivih virov v porabi primarne energije ter povečanje energetske učinkovitosti za 20%. Za dosego teh ciljev so potrebna vlaganja v nove tehnologije in obnovljive vire. Pri vlaganju v sončne in vetrne elektrarne veliko pripomorejo spodbude – subvencije, ki jih ponujajo države v Evropski uniji. Avstrija je ena izmed vodilnih držav v Evropski uniji po deležu obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije. Večinski delež predstavlja izkoriščanje vodnih virov. V zadnjem času pa se je povečalo vlaganje v sončne in predvsem vetrne elektrarne. Delež instalirane moči vetrnih elektrarn v Avstriji predstavlja nezanemarljiv delež. Značilnost Avstrije je ta, da je območje, kjer so vetrovne razmere primerne za postavljanje vetrnih elektrarn, strnjeno na vzhodni in severovzhodni del države. Tako ima država večino vetrnic postavljenih na relativno majhnem območju, kar privede do zelo nestanovitne proizvodnje iz vetrnih elektrarn ob spremenljivih vetrovnih razmerah. To pa lahko privede do neravnovesja v sistemu, torej da proizvodnja ne sledi porabi. Ko pride do neravnovesja v sistemu, mora sistemski operater aktivirati regulacijo frekvence. Najprej pride do samodejne aktivacije primarne regulacije, nato sekundarne. Če neravnovesje traja več časa, je potrebna aktivacija še terciarne regulacije oziroma minutne rezerve, ki razbremeni primarno in sekundarno regulacijo za primer, da v sistemu ponovno pride do nestabilnosti. Od leta 2010 do leta 2015 se je v Avstriji vsako leto povečeval znesek namenjen za aktivacije terciarne regulacije. To je posledica tako povišanja povprečne cene za aktivacijo po letih kot tudi povišanja števila oziroma količine aktivacij terciarne regulacije. Istočasno se je v tem času povečala instalirana moč vetrnih elektrarn za več kot dvakrat in sicer iz 1011 MW na 2306 MW. Pri primerjanju podatkov o napovedani ter dejanski proizvodnji električne energije iz vetrnih elektrarn, smo ugotovili, da je v nekaj primerih, ko pride do aktivacije terciarne regulacije, prisotno precej veliko odstopanje med napovedjo in proizvodnjo iz vetrnih elektrarn. Tako smo ugotovili, da nestanovitnost proizvodnje iz vetrnih elektrarn vpliva v Avstriji že do take mere, da je potrebno aktivirati terciarno regulacijo frekvence za izravnavo odstopanj v omrežju.20162016-07-14 14:45:02Magistrsko delo/naloga84180VisID: 35682sl