<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Komunikacija oseb z motnjami avtističnega spektra</dc:title><dc:creator>Jerič,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuk,	Miran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje avtističnega spektra</dc:subject><dc:subject>vedenje</dc:subject><dc:description>Motnje avtističnega spektra so vse življenje trajajoče razvojno nevrološke motnje, za katere so značilni primanjkljaji v socialni interakciji in socialni komunikaciji ter prisotnost omejenih in ponavljajočih se vedenj. Za osebe z motnjami avtističnega spektra so značilne tudi posebnosti v senzornem doživljanju sveta. V magistrskem delu obravnavamo posebnosti komunikacije oseb z motnjami avtističnega spektra. Težave na tem področju so prisotne v različnih stopnjah in oblikah. Osebe z motnjami avtističnega spektra za izražanje svojih potreb in želja pogosto ne zmorejo razviti konvencionalnih oblik komunikacijskega vedenja, zato pa lahko za sporazumevanje razvijejo nekonvencionalne (neobičajne) ali neprimerne oblike vedenja. V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali komunikacijske sposobnosti oseb z motnjami avtističnega spektra in motnjo v duševnem razvoju. Diagnosticirati motnje avtističnega spektra ni lahko, še posebno, če so prisotne tudi motnje v duševnem razvoju. Diagnoza motnje avtističnega spektra temelji na vedenju, ki ni specifično le za osebe z motnjami avtističnega spektra. Z magistrskim delom smo poskušali identificirati kriterije, ki ločujejo osebe z motnjami v duševnem razvoju in motnjami avtističnega spektra od oseb z motnjami v duševnem razvoju brez motenj avtističnega spektra. Za potrebe raziskave smo oblikovali priložnostni vzorec 94 oseb. Vse vključene osebe imajo motnje v duševnem razvoju in so vključene v CUDV Dolfke Boštjančič, Draga. 47 oseb ima motnje avtističnega spektra in 47 oseb teh motenj nima. Za potrebe raziskave smo sestavili ocenjevalni list, s pomočjo katerega smo zbrali podatke o komunikaciji, vedenju in senzornem doživljanju sveta. Ugotovili smo, da se komunikacija oseb z motnjami avtističnega spektra in motnjami v duševnem razvoju statistično pomembno razlikuje od komunikacije oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki nimajo motenj avtističnega spektra. Skupini se najpomembneje razlikujeta v prilagajanju na spremembe, odzivih na senzorne dražljaje in pri združeni pozornosti. Na stopnjo razvitosti komunikacije pomembno vplivata mentalna starost in stopnja izraženosti motenj avtističnega spektra, spol pa nima pomembnega vpliva na stopnjo razvoja komunikacije. Ocenjevalni list, ki smo ga oblikovali za potrebe raziskave, je zanesljiv in veljaven merski instrument, ki nam omogoča diferencialno diagnostiko pri osebah z motnjami v duševnem razvoju. Dobro ločuje med osebami z motnjami v duševnem razvoju in motnjami avtističnega spektra in osebami z motnjami v duševnem razvoju brez motenj avtističnega spektra.</dc:description><dc:publisher>[N. Jerič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-07-06 02:59:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>83889</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.896(43.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11064137</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
