Glasbena improvizacija kot metoda v supervizijiKnoll, Claudia (Avtor) Kobolt, Alenka (Mentor) ustvarjalna supervizijarefleksivnostV magistrskem delu raziskujem uporabnost glasbene improvizacije kot metode v superviziji. Glasbena improvizacija izhaja iz strokovnega okvira glasbene terapije. Tako teoretično kot empirično raziskujem pomen, možnosti in vlogo glasbene improvizacije v superviziji. Teoretičen del naloge predstavlja raziskovanje strokovne literature, ki je v širšem kontekstu povezana z vprašanjem o uporabi ustvarjalnih pristopov in umetnostnih medijev v superviziji, medtem ko je empiričen del osredotočen na določen medij – glasbo – in določeno metodo – glasbeno improvizacijo. Izhodiščno predstavljam koncepte ustvarjalnosti in ustvarjalne supervizije, znotraj katere podrobneje raziskujem razvojno-psihološki vidik na ustvarjalnost in igro, pogoje ustvarjalnega dela in vlogo supervizorja v tem pristopu. Poleg tega si postavljam specifična vprašanja o refleksiji ustvarjalnega dela v superviziji in razvoju refleksivnosti pri supervizantu. Podrobneje predstavim koncept mentalizacije in procese razvoja refleksivnosti. Specifični temi glasbe in uporabe glasbene improvizacije v superviziji raziskujem najprej v strokovni literaturi o superviziji glasbenih terapevtov, znotraj katerih ima uporaba glasbene improvizacije že tradicijo. Pomemben poudarek teoretičnega dela je na povezovanju improvizacije kot konkretne izkušnje in refleksije le-te v supervizijskem kontekstu. Šele ta povezava namreč zagotavlja smiselno uporabo umetnostnih medijev v superviziji in njihovo integracijo v supervizijsko metodiko. Empiričen del naloge obravnava vprašanja o uporabnosti glasbene improvizacije v superviziji drugih strokovnih delavcev (brez glasbeno-terapevtskega predznanja). V kvalitativno raziskavo so bili vključeni izkušeni supervizorji različnih držav z dvojno izobrazbo: supervizor in glasbeni terapevti. Vprašani so bili o tem, s katerimi nameni uporabljajo metodo in kako ocenjujejo vpliv glasbene improvizacije na razvoj refleksivnosti supervizantov. Sledi raziskovanje vidika supervizantov v obliki evalvacije supervizijskega procesa z uporabo glasbene improvizacije znotraj konteksta razvojno-edukativnega supervizijskega modela. Analiza materiala je potekala po specifični raziskovalni metodiki, ki sledi osnovnim načelom kvalitativnega raziskovanja, se pa v svoji izvedbi zgleduje po značilnostih supervizijskega procesa – bolj natančno, po Kolbovem krogu izkustvenega učenja. Naslanjajoč se na cikličen proces izkustvenega učenja v superviziji si v predstavljenem raziskovalnem procesu sledijo posamezni cikli raziskovanja, ki so povezani drug z drugim. Vsak cikel gradi na ugotovitvah prejšnjega cikla, zadnjemu od štirih ciklov sledi triangulacija rezultatov s pomočjo dveh strokovnih člankov. Magistrska naloga se konča na začetku, saj predstavlja tudi v celoti cikel, ki se ne konča temveč vrne v prakso, privabi in zahteva nove izkušnje: na podlagi pridobljenega znanja in hkrati odprto za nepričakovane poteke, ki so prav tako značilne za ustvarjalne procese.[C. Knoll]20162016-06-30 02:35:56Magistrsko delo/naloga83776UDK: 615.851:159.913(043.2)COBISS_ID: 11060553sl