Dojemanje arhitekturnega objekta v očeh prebivalcev v ožjem urbanem prostoruMihalič Deškovič, Sara (Avtor) Tomšič Čerkez, Beatriz Gabriela (Mentor) arhitekturaSodobna panorama Ljubljane sodi v tranzicijski čas in se dinamično spreminja. Njeno podobo sestavljajo različni elementi ¬– stavbe, parki, infrastruktura ter trajne in začasne rešitve za različne namene, ki se bolj ali manj usklajeno prepletajo in dopolnjujejo ali pa motijo estetsko skladnost. Namen magistrskega dela je preučiti, kako ljudje sprejemajo spremembe v grajenem okolju. V tej luči sta še posebej zanimiva dva objekta, ki sta naletela pri prebivalcih Ljubljane na zelo različne odzive. Gre za zgradbi STANOVANJSKA HIŠA GRADAŠKA (zgrajena leta 2005) in KONDOMINIJ TRNOVSKI PRISTAN (zgrajen leta 2003), ki sta nastali pod arhitekturnim vodstvom biroja SADAR + VUGA. Arhitekte SADAR + VUGA zanimajo tisti arhitekturni koncepti, ki bodo na koncu dali rezultat novega arhitekturnega učinka in tisti, ki vzpostavijo novo socialno interakcijo in komunikacijo v družbi. Prav ti dve hiši – stanovanjska hiša Gradaška in kondominij Trnovski pristan – sta dobra primera učinka provociranja novodobnih arhitekturnih konceptov, ki povzročajo spremembe socialnega odziva. To pomeni, da imata potencial za socialno interakcijo v kontekstu sprememb znotraj nekega območja oziroma določenega okolja. Zgoraj navedeno velja za obe stanovanjski hiši v Trnovem – za hišo Gradaška in Trnovski pristan. Zgradbi sta med seboj oddaljeni le 300 metrov in sta umeščeni v podobno predmestno trnovsko okolje, razlikujeta pa se na ravni arhitekturne komunikacije. Novozgrajene hiše ne vplivajo le na bližnjo okolico in jo spremenijo, ampak tudi širše. Nekateri arhitekti želijo s formo in oblikovanjem poskusiti tudi spremeniti družbo. Del magistrske naloge je tako tudi preučiti, kako je SADAR + VUGA arhitektom z dizajnom obravnavanih hiš uspelo vplivati na spremembe v družbi. Od dograditve in naselitve zgradb je minilo že nekaj let in zanima me, kako prebivalci Ljubljane zgradbi sprejemajo oziroma kako poteka morebiten proces spreminjanja mnenja. Sta za njih zgradbi moteči ali pa sta jih zmotili samo na začetku, ker sta bili novi, drugačni, in so se kasneje navadili nanju ter spremenili svoje mnenje? Oziroma – ali je biroju SADAR + VUGA uspelo doseči nov pogled na sodobno arhitekturo in spremeniti odnos prebivalcev do le-te. V raziskavi je zame bolj pomembna edukativna plat projektov kot pa strokovno arhitekturna. Bolj me torej zanima, kakšen je medsebojni vpliv arhitekture in prebivalcev ter njihova interakcija kot strokovna tehnična izvedba objektov. Ob tem pa trčimo tudi na izredno pomembno in aktualno vprašanje razmejitve javnega in zasebnega.20162016-06-28 02:22:58Magistrsko delo/naloga83747COBISS_ID: 11060297sl