<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Trajnost znanja likovnih pojmov</dc:title><dc:creator>Herlec,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič Čerkez,	Beatriz Gabriela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>trajnost znanja</dc:subject><dc:description>Predmet raziskave je trajnost znanja likovnih pojmov, ki so bistvena sestavina vsakega likovnega področja. O trajnosti  znanja likovnih pojmov je na splošno zelo malo raziskanega in zapisanega. Spremljanje, prepoznavanje in uporaba likovnih pojmov poteka izven standardnega prostora – učilnice, ima večji časovni okvir in ponuja možnost širšega in poglobljenega raziskovanja vseh likovnih področij.
Likovne pojme naj bi učenci osvojili že v osnovni šoli. Pridobivanje teh pojmov se za nekatere zaključi s koncem osnovne šole, za druge pa po končani srednji šoli. Učenci jih pridobijo na različnih likovnih področjih. Zaradi lažje predstavljivosti pojmov morajo biti ti podkrepljeni s primeri iz vsakdanjega življenja. Skratka, pojme, ki smo jih nekoč že osvojili, uporabljamo v vsakdanjem življenju. Cilj raziskave je ugotoviti, kakšno je prepoznavanje likovnih pojmov po končanem likovnem izobraževanju, in dokazati, da likovne pojme z različnih likovnih področij prepoznamo in uporabimo v vsakdanjem življenju celo življenje. Z gotovostjo to lahko rečemo za modo in arhitekturo. To je vidik, ki daje pomembnost predmetu Likovna umetnost, saj nam ni vseeno, v kakšnem vizualnem okolju živimo.
V teoretičnem delu magistrskega dela je poudarek na likovni teoriji, ki je pomembna za kakovostno prepoznavanje vseh likovnih področij, in sicer pri risanju, slikanju, modi, fotografiji, kiparstvu, arhitekturi in vizualnih komunikacijah. Trajno pridobljeno znanje je posledica znanja, ki temelji na praksi ter prepoznavanju in uporabi likovnih pojmov pri vsakdanjih opravilih, ki so zavestno oziroma podzavestno povezana z umetnostjo in niso odvisna od likovne nadarjenosti.
Empirični del raziskave je sestavljen iz dveh delov, to je iz kvantitativnega in kvalitativnega dela. Kvantitativni del bomo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega bodo odgovarjali naključno izbrani ljudje. Vprašalnik bo zajemal tudi vprašanja in odgovore odprtega tipa, ki jih bomo kvalitativno obdelali. 
Pridobljeni rezultati kvantitativne raziskave in kvalitativnega dela bodo prispevali k novi didaktični kvaliteti in vpogledu učitelja o stopnji in trajnosti znanja likovnih pojmov. Doprinesli bodo vpogled v razmišljanje posameznika, ki v vsakodnevnem življenju uporablja izsledke znanja, pridobljenega v času šolanja.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-25 03:46:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>83737</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11057225</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
