<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sistem za merjenje časa na atletskih stezah</dc:title><dc:creator>STEGEL,	UROŠ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zimic,	Nikolaj	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>meritev</dc:subject><dc:subject>čas</dc:subject><dc:subject>infrardeč</dc:subject><dc:subject>brezžičen</dc:subject><dc:subject>sistem</dc:subject><dc:subject>natančnost</dc:subject><dc:subject>senzor</dc:subject><dc:subject>šport</dc:subject><dc:description>Meritve časa pri športih, katerih osnova je hitro gibanje, zahtevajo visoko
natančnost. Pri najpogosteje uporabljenem ročnem merjenju časa temu pogoju ni mogoče
zadostiti. Napake zaradi človeškega faktorja so prevelike in se razlikujejo med osebami,
ki meritve opravljajo.
Tem napakam se lahko izognemo z uporabo elektronskih senzorjev, ki dogodke vzorčijo z visoko natančnostjo.
V diplomski nalogi smo zasnovali porazdeljen sistem za elektronsko merjenje časa. Sestavljajo ga nadzorna enota ter enote s senzorji, ki so med seboj povezane z brezžično povezavo. Enote imajo lastne ure, ki jih je potrebno pred meritvami časovno uskladiti.
Dogodke prekinitev v gibanju vzorčimo s senzorskimi vrati z infrardečim žarkom, medtem ko vzorčimo štartne dogodke s tračnim stikalom.
Pri razvoju smo dali pozornost kritičnim elementom, ki vplivajo na končno napako meritev:
natančnosti ur, časovnemu usklajevanju enot in zajemanju dogodkov s senzorji.
Na koncu smo s testi potrdili, da omenjen sistem zadostuje zahtevanemu pogoju
za natančnost, in sicer, da je le-ta vsaj 10-krat višja od meritvene resolucije,
ki znaša 0,01 s.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-21 15:30:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>83684</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 17752</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
