Analiza jalove moči v razdelilni transformatorski postajiLIKAR, DIMITRIJ (Avtor) Papič, Igor (Mentor) jalova močkompenzacijafaktor močidistribucijaelektroenergetski sistemOsrednji del diplomske naloge je povezan s kompenzacijo jalove moči. Poudarek je predvsem na zbiranju podatkov o jalovi moči in vplivu le-teh na spremembo cos v RTP Koper v primeru, da bi spreminjali stopnjo kompenziranosti jalove moči. V ta namen smo obdelali tudi konkreten primer kompenzacije jalove moči na odjemalcu z izredno slabim cos, dejansko ekonomsko upravičenost naložbe in čas povrnitve le-te. Predvsem zadnje bo v našem konkretnem primeru zanimivo. Vprašanje kompenzacije jalove moči se z odpiranjem trga z električno energijo še posebej poudari, saj je v računu za dobavo električne energije zajeta le delovna energija in konica, tako da se problem jalove energije dobavitelja električne energije ne tiče. S tem se ukvarja operater omrežja, ki je med drugim zadolžen tudi za priključitev novih odjemalcev na omrežje. Zato sem v nalogi obdelal konkreten primer v RTP Koper, kjer sem analiziral obstoječe stanje, tako da sem na podlagi meritev in izračuna prišel do zaključka, da trenutno v RTP Koper ni potrebe po kompenzaciji jalove moči, saj je trenutni cos boljši od 0,95. Izračunal sem tudi, kako bo leta 2020, ko naj bi, glede na predvideno letno rast porabe električne energije, to je 2,3 % letno, poraba v RTP Koper toliko narasla, da bo treba sedanja dva transformatorja po 31,5 MW zamenjati z dvema transformatorjema po 40 MW. Kaj se bo zgodilo z jalovo močjo oziroma s cos? Pri enakem razmerju delovne in jalove moči seveda cos ostane isti, le količina jalove moči se poveča. V tistem obdobju bi bilo smiselno ponovno preučiti zadeve in takrat mogoče vgraditi kompenzacijsko napravo moči 3,0 MVAr na fazo. Na enake rezultate sem naletel tudi v študiji EIMV REDOS 2020 za slovensko Istro in obalo z zaledjem. Za zaključek naj povem, da so porabniki, ki se napajajo iz RTP Koper, zelo dobro kompenzirani. To se vidi iz podatkov, saj imajo, povečini, zelo dober cos. Imamo pa tudi nekaj izjem, ki imajo izredno slab cos. Na srečo imajo ti porabniki zelo majhno porabo delovne energije (so relativno majhni) tako, da je njihov vpliv na skupni cos v RTP Koper zanemarljiv. Naredil sem tudi izračun, kaj pomeni za skupni cos v RTP Koper, če bi vsi upravičeni odjemalci, ki imajo cos slabši od 0,95, kompenzirali na to vrednost. Dobil sem rezultat, da bi se cos izboljšal za 0.005, kar pomeni, da bi se iz sedanjih 0,975 povečal na 0,98. Izračunal sem tudi, kaj bi se zgodilo, če bi se vsi upravičeni odjemalci, ki imajo cos boljši od 0.95, kompenzirali le do te vrednosti. V tem primeru bi se skupni cos v RTP Koper poslabšal iz dosedanjih 0,975 na 0,961, kar pa je še vedno solidno in v okviru predpisov. Za konec naj omenim še primer upravičenega odjemalca s cos = 0,69, za katerega sem izračunal, kaj bi pri njegovi porabi pomenilo, če bi vgradil kompenzacijsko napravo. Rezultat izračuna je, da bi se še prej kot v enem letu kompenzacijska naprava izplačala in bi vsako naslednje leto prihranili približno 23.500 EUR pri računu za omrežnino. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da se lahko na področju jalove moči še marsikaj naredi. Vendar je treba pred vsakim posegom zelo dobro preučiti, kaj in kako se bomo stvari lotili, kakšno kompenzacijo bomo vgradili ter kakšne moči naj bo ta naprava. Ne glede na ekonomsko upravičenost je treba na zadevo gledati tudi s tehničnega vidika. To pomeni, da je, poleg kompenzacije jalove energije, treba dati velik poudarek tudi na harmonske komponente, ki tudi vplivajo na kakovost električne energije. Z vse večjim številom močnostnih elektronskih komponent in drugih onesnaževalcev omrežja je to že postal velik problem, ki se bo v prihodnje stopnjeval.20162016-06-16 08:49:43Diplomsko delo83505VisID: 34195sl