<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spodbujevano učenje v vodenju in optimizaciji procesov</dc:title><dc:creator>KOVAČ,	IVAN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mušič,	Gašper	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>strojno učenje</dc:subject><dc:subject>spodbujevano učenje</dc:subject><dc:subject>Markovski proces odločanja</dc:subject><dc:subject>funkcija vrednosti</dc:subject><dc:subject>optimalna politika</dc:subject><dc:description>Podatki postajajo glavni vir 21 stoletja. Učenje in obdelava vseh teh podatkov presega sposobnosti in zmogljivosti človeka zato je uporaba strojev neizbežna. Med naborom paradigem strojnega učenja je posebej zanimivo spodbujevano učenje vendar kako se to umešča v vodenje procesov, kakšne so posebnosti, delovni okvirji, teh informacij ni na voljo. V okviru naloge smo raziskali in preučili teoretično osnovo paradigme, različne scenarije in problematike ter preizkusili in medsebojno primerjali nekatera delovna okolja. Rezultat je umestitev paradigme v področje vodenja in optimizacije ter pregled strojnega učenja na splošno. Glavni del predstavlja ključne gradnike in teoretično osnovo paradigme s pregledom glavnih algoritmov in njihovih lastnosti in tipičnih scenarijev uporabe in problematik znotraj same paradigme. Vsebinsko so predstavljane tri javno dostopne odprtokodne knjižnice in ena spletna storitev, ki kot take predstavljajo delovna in razvoja okolja. Nakazane so smernice in izhodišča za nadaljevanje študija in raziskovanja. Čeprav so algoritmi spodbujevanega učenja počasnejši v primerjavi z algoritmi v drugih paradigmah učenja, imajo širše področje uporabe in potencial za izgradnjo boljših samo učečih se strojev.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-16 08:24:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>83472</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 34555</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
