<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pogledi vodstev vrtcev in vzgojiteljev na inoviranje vzgojne prakse v Sloveniji in na Hrvaškem</dc:title><dc:creator>Karković,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batistič Zorec,	Marcela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>subjektivne teorije pedagoških delavcev</dc:subject><dc:description>Danes se v vseh dokumentih, ki govorijo o učenju, pojavlja termin vseživljenjsko učenje, ki pomeni, da v današnjem času ni mogoče končati z učenjem s pridobljeno formalno izobrazbo. Če je bilo v preteklosti učenje zaželeno, je danes več ali manj v vseh poklicih nujno, kar velja tudi za vodstvene in strokovne delavce v vrtcih. V pričujočem magistrskem delu so zanimale inovacije vzgojne prakse v vrtcu, zlasti kako jih omogočajo in spodbujajo vodilni delavci vrtcev ter kako se vzgojitelji počutijo v procesu inoviranja.
V teoretičnem delu sem izhajala iz subjektivnih teorij pedagoških delavcev, ki pomembno vplivajo na možnosti inoviranja vzgojnega dela. Posebej sem se posvetila motivaciji pedagoških delavcev vrtcev za razvoj in spreminjanje prakse ter vlogi vodstva v tem procesu. Predstavila sem nekatere doslej znane ugotovitve ter izpostavila strokovna spoznanja teoretičnih in empiričnih raziskav na teh področjih. Predstavila sem nekatere že uveljavljene in preizkušene načine učenja vzgojiteljev: pedagoški delavec kot refleksivni praktik (Šagud, 2006), akcijsko raziskovanje (Slunjski, 2011) ter t. i. gradbeno teorijo (Miljak, 2009). 
V empiričnem delu sem s pomočjo intervjujev s šestimi ravnatelji vrtcev v Sloveniji in na Hrvaškem skušala ugotoviti, kakšen je njihov pogled na spreminjanje vzgojnega dela in inoviranje prakse v vrtcu, ki ga vodijo, ter kako vidijo svojo vlogo v tem procesu. V istih vrtcih sem anketirala vzgojitelje in skušala ugotovit tudi njihova stališča in izkušnje in sicer, kako gledajo na svojo vlogo pri uvajanju sprememb v pedagoško delo ter koliko se počutijo s strani vodstva podprti pri svojem delu. Uporabila sem deskriptivno raziskovalno metodo ter s pomočjo kvalitativne in kvantitativne analize opisala trenutne poglede vodstev in vzgojiteljev na vpeljevanje novosti v vzgojno prakso. Pričakujem, da bodo rezultati raziskave prispevali k razumevanju spreminjanja oz. inoviranja vzgojne prakse, pokazali, katere sistemske ureditve omejujejo inoviranje ter kakšen način vodenja spodbuja oz. zavira uvajanje novosti. Predvsem pa pričakujem, da bodo rezultati pomagali razumeti odgovornost vodstev vrtcev pri inoviranju prakse ter prizadevanju za kakovostno vzgojno delo.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-14 03:04:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83447</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11040329</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
