Vpliv družinskega branja pravljic na bralno pismenost otrokMihelič, Tjaša (Avtor) Saksida, Igor (Mentor) bralna pismenost otrokdružinsko branjedružinska pismenostSodelovanje staršev pri branju otrok je najpomembnejši dejavnik začetne bralne pismenosti. K branju pravljic je potrebno pristopiti že v predšolskem obdobju ter z njim nadaljevati v nižjih razredih osnovne šole, saj je to čas začetnega branja in opismenjevanja otroka. Za uspešno razvijanje bralne pismenosti otrok je zelo pomembno sodelovanje družine z vrtcem, šolo in knjižnico. Eden izmed pomembnejših dejavnikov za uspešen razvoj bralne pismenosti otrok je izobrazba staršev, saj so starši s končano višjo stopnjo izobrazbe praviloma bolj motivirani za skupno branje z otrokom in jim pogosteje berejo kot starši z nižjo stopnjo izobrazbe. Magistrsko delo je osredotočeno na otroke, ki obiskujejo predšolsko skupino (5–¬6 let), in učence 1. razreda OŠ Šmartno ter njihove starše, predstavljeno je družinsko branje pravljic in vpliv le-tega na razvoj bralne pismenosti otrok ter bralno razumevanje otrok glede na končano stopnjo izobrazbe staršev. Teoretični del magistrskega dela predstavlja različne vrste pravljic, na podlagi raziskav se osredotoča na bralno pismenosti otrok v Sloveniji, prikazuje družinsko branje pravljic, vpliv izobrazbe staršev na pismenost otrok, književno vzgojo in sodelovanje staršev z vrtcem, šolo ter knjižnico. V empiričnem delu magistrskega dela je prikazana kvantitativna raziskava v dveh delih; prvi del raziskave s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 84 družin prikazuje, kakšno mnenje imajo starši s končano različno stopnjo izobrazbe o družinskem branju pravljic, vplivu njihove izobrazbe na razvoj pismenosti otrok, njihovih navadah v zvezi z branjem pravljic in načinu sodelovanja s šolo, vrtcem in knjižnico; drugi del raziskave je osredotočen na preverjanje razumevanja branja otrok zgoraj omenjenih staršev (5–7 let), ki s pomočjo dveh bralnih testov predstavlja, ali otroci staršev z višjo stopnjo izobrazbe bolje berejo in razumejo prebrano kot otroci staršev z nižjo stopnjo izobrazbe. Raziskava potrjuje, da so starši z višjo stopnjo izobrazbe bolj motivirani za družinsko branje pravljic ter se nekoliko bolj zavedajo pomena in vpliva branja pravljic na bralno pismenost otrok kot starši z nižjo stopnjo izobrazbe. Z raziskavo je bilo tudi ugotovljeno, da več otrok staršev z višjo stopnjo izobrazbe samostojno bere in prebrano tudi razume kot otrok staršev z nižjo stopnjo izobrazbe.[T. Mihelič]20162016-06-09 03:19:50Magistrsko delo/naloga83398UDK: 028:173(043.2)COBISS_ID: 11030601sl