Samomor in mladostniki: preventivna vloga specialnega in rehabilitacijskega pedagogaUrbič, Beno (Avtor) Zgaga, Pavel (Mentor) Tancig, Simona (Mentor) samomor med mladostnikiUvod: Samomor je zaskrbljujoč javnozdravstveni, pa tudi socialni ne nazadnje vzgojno-izobraževalni problem, ki ga največkrat opredelimo kot namensko samopoškodovanje, ki se konča s smrtjo, oziroma z odvzemom lastnega življenja. Žal se dandanes za samomorilno dejanje odloči vse več mladih. Med najbolj prizadetimi regijami v Sloveniji so Prekmurje, Štajerska in Koroška. Med dejavnike tveganja prištevamo spol, pridružene duševne motnje, starost, stan, brezposelnost in neugodno družbeno okolje. Generalno jih združimo v tri kategorije dejavnikov tveganja: individualni, medosebni, družbeni. Ocenjevanje samomorilne ogroženosti je pomembno predvsem pri motnjah, s katerimi se specialni in rehabilitacijski pedagogi srečujemo na dnevni ravni: duševne motnje otrok, kronična telesna obolenja, uporaba prepovedanih substanc, agresija, depresija. Specialni in rehabilitacijski pedagogi ter vsi ostali šolski strokovnjaki morajo razumeti, kaj otroka oziroma mladostnika vodi v samomorilno vedenje, da lahko oceni samomorilno ogroženost. Namen: Namen diplomske naloge je bil spomniti se zgodovine samomora in njegovega raziskovanja, predstaviti dejavnike tveganja za samomorilnost ter prikazati vlogo in funkcijo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, zaposlenih v osnovnih šolah, pri srečevanju s problematiko samomorilnosti. Metode dela: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom domače in tuje literature. V empiričnem delu pa je bila raziskovana populacija specialnih in rehabilitacijskih pedagoginj, profesoric defektologije ter psihologije z delovno dobo nad dvajset let. Kvalitativni podatki so bili zbrani s polstrukturiranim intervjujem ter analizo vsebine. Rezultati: Intervjuvali smo sedem zaposlenih, v vseh primerih je bila intervjuvana oseba ženskega spola s fakultetno izobrazbo. Ugotovili smo, da je delo z mladostniki s psihičnimi težavami danes težje, kot je bilo včasih, vse več je gibalno oviranih oseb in individualnih potreb. Pojavljata se agresija med mladostniki ter agresija do učiteljev s strani mladostnikov in tudi staršev. Sklepamo, da na slabe komunikacijske veščine vplivajo slabi odnosi v družinah, kar vodi v zaprtost mladostnikov in kasneje v tvegana vedenja. Ugotovili smo, da so se intervjuvanke srečale s primeri poskusov in dejanj samomora. Skoraj večina jih je navedla, da niso imele formalnih izobraževanj tekom dela na temo samomora med mladostniki in same preventive, ki bi jo morali kot šolski strokovnjaki obvladati. Razprava in sklep: Delo z mladostniki, pri katerih se kaže tendenca za samomorilno vedenje, je problematika, ki se pojavlja v osnovnih in srednjih šolah. S težavami zaradi nepoznavanja omenjene teme in premalo oziroma skoraj nič izobraževanj se srečujejo zaposleni v šolstvu, psihologiji, medicini in policiji. Ugotavljamo, da zaradi pomanjkanja izobraževanj čedalje večji problem predstavlja neznanje pri specialnih in rehabilitacijskih pedagogih, ki bi se morali izobraziti ter vpeljati dobro primarno preventivo na nivoju šole, ki je namenjena učencem, staršem oziroma družinam ter šolskim strokovnim delavcem.20162016-06-08 03:16:05Neznano83227COBISS_ID: 11029577sl