<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prehod otrok s posebnimi potrebami iz vrtca v šolo</dc:title><dc:creator>Purkat,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulec Lah,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehod/tranzicija</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem obravnavala problematiko prehoda iz vrtca v šolo za otroke s posebnimi potrebami. Najprej sem predstavila pojem prehoda oziroma tranzicije na splošno, nato pa sem se bolj osredotočila na obdobje, ko otroci prvič vstopajo v šolo. Opisala sem dva prevladujoča pristopa do tranzicije v času prvega vstopa v šolo – pripravljenost na šolo in tranzicijo z vidika ekološkega modela. Predstavila sem, zakaj lahko prehod v šolo predstavlja oviro, kaj lahko ta prehod otežuje in kakšne so splošne in specifične aktivnosti, ki jih predlagajo različni avtorji, da bi otrokom olajšali prehod v šolo. Vstop v šolo namreč lahko predstavlja izziv že otrokom s tipičnim razvojem, še večje težave pa imajo lahko otroci s posebnimi potrebami. Predstavila pa sem tudi ugotovitve raziskav, ki jih je možno zaslediti na tem področju. Glede na to, da je večina literature na temo prehoda tuje in med slovensko literaturo lahko najdemo le malo informacij s tega področja, je bil moj glavni raziskovalni problem empiričnega dela ugotoviti, kako je za otroke s posebnimi potrebami na prehodu iz vrtca v šolo poskrbljeno v Sloveniji. V empiričnem delu sem osvetlila problematiko z različnih vidikov s pomočjo informacij različnih udeležencev v tem procesu. Podatke sem pridobila s pomočjo intervjujev skupno enajstih udeležencev (svetovalnih delavcev vrtca in osnovne šole ter staršev). Z vprašanji sem skušala ugotoviti, kakšne aktivnosti za olajšanje prehoda izvajajo pred vstopom v šolo v vrtcu in kakšne v šoli po vstopu. Zanimalo me je, komu so namenjene ter ali (in kako) šole in vrtci v procesu prehajanja v šolo sodelujejo. Svetovalne delavke so v intervjujih poročale o različnih pripravah, ki so jih omogočili otrokom/učencem, mame pa so pripovedovale, kakšnih aktivnosti so bili deležni njihovi otroci. Najpogosteje omenjena aktivnost so bili obiski vrtčevskih otrok v šoli. Priprave otrok s posebnimi potrebami so se večinoma bolj malo razlikovale od priprav celotne populacije otrok, ki se vključuje v šolo. Pri izbranih primerih so intervjuvanci veliko omenjali tudi izmenjavo vsaj osnovnih informacij o otrocih. Ta je pomembna tudi zaradi pravočasne priprave učiteljev in okolja na novega učenca. Kljub vsemu pa načrtovanje prehoda pri izbranih primerih ni bilo sistematično urejeno oziroma načrtovano, ampak se je izvajalo po potrebi. Izpostavljenih je bilo tudi kar nekaj dilem, ki bi jih verjetno z dobrim sodelovanjem in izmenjavo informacij lahko prebrodili. To bi bilo verjetno lažje izvedljivo, če bi v procesu tranzicije oziroma prehoda obstajal koordinator, ki bi bil povezovalni člen med vsemi udeleženimi. Čeprav ugotovitev zaradi majhnega števila sodelujočih ne morem posplošiti za celoten slovenski prostor, pa nam ugotovitve raziskave omogočajo vpogled v proces prehoda, trenutno dobro prakso in izzive, ter kaj je potrebno storiti, da bo vključevanje otrok s posebnimi potrebami v osnovne šole še uspešnejše in da bodo učenci deležni ustrezne podpore, ki jim bo omogočala lažji prehod skozi vse spremembe v obdobju prehoda iz vrtca v šolo.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-08 03:15:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83221</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11029065</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
