<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Nadzor vodovodnega omrežja</dc:title><dc:creator>Potočnik,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bešter,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>internet stvari</dc:subject><dc:subject>nadzor vodovodnega omrežja</dc:subject><dc:subject>zajem podatkov</dc:subject><dc:subject>krmilnik</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je predstavljen pojem »internet stvari«. Opisana je zgodovina povezovanja naprav v skupno omrežje ter pojav termina internet stvari. Opisanih je nekaj splošnih primerov IoT, kot so pametni prenosni elektronski dodatki, pametni domovi in pametna mesta. Predstavljene so prednosti tovrstnega povezovanja med napravami ter priložnosti za optimizacijo procesov v transportu, infrastrukturi in varčevanje z naravnimi ter drugimi viri tako v zasebnem sektorju kot v industriji.
V drugem delu je predstavljen vodovodni sistem vasi Zgornja Besnica pri Kranju. Opisan je razvoj vodovodnega sistema skozi čas ter težave, ki se pojavljajo na cevovodu in povzročajo izpad dobave vode porabnikom. Predstavljene so možnosti za avtomatizacijo ter sistematičen pristop k realizaciji implementacije nadzornega sistema v sistem vodovodnega omrežja. Predstavljena je razdelitev načrtovanih meritev v tri dele, ki bodo omogočali postopno dodajanje merilnih mest skupnemu nadzornemu sistemu. V 5. poglavju je predstavljena rešitev za avtomatizacijo vodovodnega sistema v obsegu, ki ga zajema prvi del. V tem delu se zajame meritve pretokov, tlakov in nivojev na dveh lokacijah – v zgornjem rezervoarju ter na območju vrtine. Predstavljena je oprema, ki omogoča zajem podatkov, to so senzorji pretoka, temperature in tlaka, potem krmilnika, locirana na omenjenih lokacijah, način programiranja v lestvični logiki ter posamezni programi za zajem in obdelavo zajetih podatkov ter medsebojno komunikacijo. Opisan je tudi postopek obveščanja upravljavcev in možnost razširitve sistema s spletnim uporabniškim vmesnikom, ki bi posameznikom omogočal vpogled v stanje sistema. Predstavljena sta še drugi in tretji sklop meritev, ki bi omogočila podrobnejši vpogled v stanje sistema. Na koncu je predstavljen ciljni načrt, meritve, zajete v vseh treh delih načrta, težave, ki onemogočajo izpeljavo projekta nadzora v enem delu. Predstavljena je tudi priložnost, ki bi jo nudil celoten sklop meritev za nadzor in upravljanje z vodovodnim omrežjem, predvsem možnosti za zanesljivejše in upravljavcu prijaznejše omrežje.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-07 09:22:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>83196</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 34442</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
