<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dinamično testiranje komutatorja</dc:title><dc:creator>BRAČKO,	SANDI	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pušnik,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>statično testiranje kolektorja</dc:subject><dc:subject>dinamično testiranje kolektorja</dc:subject><dc:subject>napaka senzorja</dc:subject><dc:subject>kalibracija</dc:subject><dc:subject>LVDT</dc:subject><dc:subject>senzor na vrtinčne tokove</dc:subject><dc:subject>kapacitivni senzor</dc:subject><dc:subject>laserski optični senzor.</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je nadaljevati delo iz visokošolskega strokovnega programa na temo ''Dinamično testiranje kolektorjev'' ter predstaviti potrebo, nastanek in razvoj merilnih in preskusnih metod na področju zagotavljanja kakovosti polizdelka, kot je kolektor ali z drugo besedo komutator.
Sama beseda ''kolektor'' izhaja iz angleške besede ''collector'', kar po naše pomeni zbiralec.
Alternativna beseda ''komutator'' prav tako izhaja iz angleščine kot ''commutator'' in pomeni smerno pretikalo .
Obe besedi dokaj nazorno prikazujeta funkcijo kolektorja v sklopu elektromotorja. Zbiranje električne energije iz oglenih ščetk za potrebe magnetenja posameznih tuljav na rotorju asinhronega elektromotorja. Prav tako pretikalo, saj si vsaka tuljava lasti svoj par lamel na kolektorju. Ko se ustvari elektromagnetno polje in se zaradi nasprotovanja v faznem zamiku med poljem statorja in rotorja prične rotor vrteti, se preklapljajo pari lamel priključene na izvode tuljave.
Diplomsko delo je razdeljeno na več sklopov, ki nas vodi od začetkov dinamičnega testiranja kolektorjev, ko so se prvič pokazale potrebe , da se ugotovi :
•	možnost podaljšanja življenjske dobe izdelka 
•	večjo preneseno moč na rotor 
•	boljšo in cenejšo konstrukcijo ob zagotovljeni kvaliteti izdelka.
Sledi poglavje, ki nam prikaže napake meritve in senzorja. Glede na zahtevnost meritve se je potrebno odločiti, kakšen senzor bomo za meritev izbrali. Testiranje poteka ob povišani temperaturi, velikih centrifugalnih silah, ki lahko povzročijo porušitev. Senzor mora biti zato enostavno namestljiv, zanesljiv, s široko pasovno širino ter hitrim odzivom. Ob morebitni poškodbi naj se ga enostavno popravi in rekalibrira. Senzor seveda mora biti zaradi narave meritve brezkontakten, kar nam nakazuje na izbiro med, kapacitivnim senzorjem, senzorjem na vrtinčne tokove in laserskim optičnim senzorjem. Poskušal sem na enostaven in razumljiv način prikazati teorijo delovanja, razlike med njimi in težave, s katerimi je potrebno računati pri njihovi uporabi za namen testiranja. Poudarek je na kapacitivnem senzorju. 
V petem poglavju opisujem, napravo za dinamično testiranje kolektorjev Coragliotto, firme iz Torina v Italiji, kalibracijo, potek testiranja in analizo zajetih podatkov. Nadalje sledijo šibke točke naprave in možnosti za nadgradnjo, ter odpravo teh napak.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-07 09:15:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>83190</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 34500</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
