<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv lastnosti temeljnih tal in togosti temeljne plošče na statični izračun objekta</dc:title><dc:creator>Klinc,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulko,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratina,	Sebastjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>interakcije temeljnih tal in konstrukcije</dc:subject><dc:subject>togost temeljne plošče</dc:subject><dc:subject>lastnosti temeljni tal</dc:subject><dc:subject>modeli temeljnih tal</dc:subject><dc:subject>Winklerjeva hipoteza s konstantnim koeficientom reakcije tal</dc:subject><dc:subject>psevdo-povezan koncept</dc:subject><dc:subject>3D model temeljnih tal</dc:subject><dc:subject>SAP2000</dc:subject><dc:subject>Plaxis 3D</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo obravnavali interakcijo konstrukcije in temeljnih tal. Na podlagi standardov Evrokod smo določili dimenzije konstrukcije in velikost ter kombinacijo obtežb. Naredili smo več računskih analiz, pri tem pa spreminjali debelino temeljne plošče, lastnosti temeljnih tal in idealiziran računski model temeljnih tal. Obravnavali smo konstrukcijo s 25, 40, 55, 70 in 100 cm debelo temeljno ploščo. Analizirali smo dve vrsti temeljnih tal in sicer boljša temeljna tla, ki smo jim predpostavili povprečni posedek 1 cm, in slabša temeljna tla, ki se pod povprečno obtežbo posedejo za 10 cm. V računski analizi smo temeljna tla modelirali s tremi različnimi idealiziranimi modeli temeljnih tal. Prva dva modela sta enostavnejša in ju uvršamo med dvodimenzionalne enoparametrske mehanske modele. To sta Winklerjev model temeljnih tal s konstantnim koeficientom reakcije tal in psevdo-povezan koncept. Tretji uporabljen model temeljnih tal je tridimenzionalen in natančneje opiše napetostno in deformacijsko stanje v temeljnih tleh. Računske analize smo izvedli s programoma SAP2000 in Plaxis 3D, ki temeljita na metodi končnih elementov. Na podlagi primerjave rezultatov opravljenih računskih analiz smo poskušali ugotoviti podobnosti in razlike v razporeditvi posedkov in notranjih statičnih količin v konstrukciji, ter vpliv lastnosti temeljnih tal in natančnosti modela temeljnih tal na obremenitve v konstrukciji. Ugotovili smo, da se rezultati analiz, izvedenih z enostavnejšima modeloma razlikujejo od rezultatov računske analize, opravljene s 3D modelom temeljnih tal. Primerljivejše rezultate daje analiza z uporabo psevdo-povezanega koncepta.</dc:description><dc:publisher>[B. Klinc]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-07 02:47:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>83181</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 624.131.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7488097</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
