<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Eatonova leča</dc:title><dc:creator>Matko,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpet,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>optika</dc:subject><dc:description>Elipso v vsakdanjem življenju spoznavamo kot ortogonalno projekcijo krožnice na ravnino. Zgodovina matematike pa nam pravi, da je elipso kot stožnico obdelal že Apolonij iz Perge v tretjem in drugem stoletju pred našim štetjem. Šele čez več kot tisoč let sta Johannes Kepler in Isaac Newton odkrila njeno uporabnost, in sicer za opis gibanja planetov okoli Sonca. Prav tako nam neka lastnost elipse pomaga pri konstruiranju Cassinijeve krivulje. Z uporabo Binetove enačbe obravnavamo tudi gibanje točkastega telesa okoli negibnega privlačnega središča. Z matematičnimi metodami rešujemo probleme tudi v geometrijski optiki. S pomočjo Fermatovega principa v optiki in variacijskega računa dobimo potek svetlobnih žarkov v Eatonovi leči. Prav tako bomo pokazali, kako nam lahko računalnik s primerno programsko opremo, kot je GeoGebra, pomaga pri odkrivanju lastnosti Eatonove leče.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-06-01 02:47:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>83144</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11019593</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
