Izdelava zbirke poplavnih dogodkov z uporabo funkcije kopulaBarič, Blaž (Avtor) Šraj, Mojca (Mentor) Maccioni, Giovanni (Komentor) Računalniški modeli naravnih nesrečizračun poplavnih škodmodul nevarnostizbirka poplavnih dogodkovmultivariatna verjetnostna analizafunkcija kopulaVsakoletne poplave predstavljajo pomemben delež vseh ekonomskih in zavarovanih škod v svetu in Sloveniji. Za oceno le-teh, se je v zadnjih desetletjih uveljavilo računalniško modeliranje naravnih nesreč. Ti so sestavljeni iz štirih glavnih delov: modula nevarnosti, modula grajenega okolja, modula škodnih krivulj ter finančni dela modelov, ki omogoča izračun višine škod z upoštevanjem pogojev zavarovalnih pogodb. Modul nevarnosti predstavlja bistvo omenjenih modelov, saj simulira možne fizične vplive, ki so značilni za vrsto obravnavane naravne nesreče. V primeru poplav je potrebno definirati zbirko poplavnih dogodkov, ki so opisani z natančno geografsko lokacijo ter lokalno intenziteto pojava. Klasične uniariatne verjetnostne analize zaradi več-dimenzijskega značaja poplavljanja na različnih odsekih vodotokov niso primerne za ocenjevanje skupnega poplavnega tveganja. Kot alternativa klasičnemu raziskovanju hidroloških pojavov so se v hidrologiji začele uporabljati funkcije kopule. V diplomskem delu je bila raziskovana možnost uporabe funkcije kopula za izdelavo zbirke poplavnih dogodkov na območju Republike Slovenije. Izdelane in primerjane so bile različne zbirke poplavnih dogodkov, tri z uporabo Studentove t kopule in ena z uporabo Gumbel kopule. Bivariatna primerjava merjenih in generiranih pretokov parov postaj je pokazala, da Studentova t kopula z 0,483 stopnjami prostosti ter Gumbelova kopula s parametrom[B. Barič]20162016-05-28 02:30:05Diplomsko delo83128UDK: 519.2:556.1(043.2)COBISS_ID: 7479649sl