<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vodenje in nadzor naprav z mikrokrmilnikom Arduino</dc:title><dc:creator>MANDELJC,	PETER	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klančar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>PID</dc:subject><dc:subject>krmiljenje</dc:subject><dc:subject>regulacija</dc:subject><dc:subject>regulator</dc:subject><dc:subject>oddaljeni nadzor</dc:subject><dc:subject>Arduino</dc:subject><dc:subject>mikrokrmilnik</dc:subject><dc:subject>AtMega2560</dc:subject><dc:subject>C++</dc:subject><dc:subject>HTML</dc:subject><dc:subject>JavaScript</dc:subject><dc:subject>Visual Studio</dc:subject><dc:subject>Make</dc:subject><dc:subject>Makefile</dc:subject><dc:subject>Notepad++</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga opisuje razvoj aplikacije za regulacijo zahtevnejših  procesnih naprav z regulatorjem »PID«. Regulator je bil zasnovan na tak način, da je bila nadzor in regulacija mogoča iz oddaljene lokacije preko internetne povezave. Pri izdelavi sem se omejil na enega uporabnika in predpostavljal, da se aplikacija nahaja v nekem zaščitenem omrežju. To pomeni, da zadeva ni bila popolnoma varna za uporabo v javnem omrežju.

Izdelek je temeljil na mikrokrmilniških ploščah znamke »Arduino«. V začetnem času razvoja je bila uporabljena plošča modela »Uno«. Le ta se je že zelo kmalu izkazala za neprimerno. Zaradi tega sem se kasneje odločil za model »Mega«, ki je bil zasnovan na mikrokrmilniku »ATmega2560«.  Za komuniciranje prek internetne povezave, ter za uporabo spominske kartice SD, je bila uporabljena razširitvena plošča »Ethernet Shield«, katera je bila kompatibilna z obema uporabljenima tiskanima vezjema.

Programska koda se je delila na dva dela in sicer na internetno stran uporabniškega vmesnika (HTML5, JavaScript) in programsko kodo mikrokrmilnika (C++). Koda je bila napisana v brezplačnem programu »Visual Studio Community 2015«, katera se je prevajala in nalagala v bliskovni pomnilnik s pomočjo programskega orodja »Make.exe« in uporabo programske skripte »Makefile«. Internetna stran je bila razvita z brezplačnim urejevalnikom besedil »Notepad++«.

Celotni sistem je v začetnem načinu deloval navzven kot strežnik internetne strani. Po uspešni povezavi se je internetna stran prenesla k uporabniku. Povezava se je zatem prekinila, prenešena stran pa je pričela delovati kot klient, povezana na strežnik mikrokrmilnika. Po prenesenem uporabniškem vmesniku, je uporabnik lahko pričel z nadzorom in manipulacijo regulatorja.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-20 14:05:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>82753</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 34531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
