Socialna sprejetost otrok priseljencev v osnovni šoliPeterka, Ana (Avtor) Gaber, Slavko (Mentor) Tašner, Veronika (Komentor) socialna sprejetostSlovenija postaja po nacionalni, etični in verski plati čedalje bolj raznolika. Tako kot mnoge druge države se sooča z izzivom priseljevanja. V stik s kulturno drugačnostjo prihajamo že v šolah, ki jih obiskujejo otroci iz različnih manjšin in različnih kulturnih ozadij. Čedalje več učencev priseljencev se vključuje v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Vzgoja in izobraževanje sta ključnega pomena v procesu vključevanja otrok priseljencev v novo okolje. Za uspešno vključitev otrok v šolo je treba iskati kakovostne pedagoške prakse znotraj koncepta inkluzije. Koncept inkluzije v šolah vključuje tudi načelo medkulturnosti. To mora biti v izobraževalnem sistemu prisotno na različnih področjih medkulturnega delovanja. Medkulturno šolsko okolje je okolje, v katerem so medkulturni stiki nekaj vsakdanjega in se na etično, kulturno in jezikovno raznolikost gleda kot na bogatitev šolskega prostora, ne pa kot na nekaj nevsakdanjega, drugačnega. Učitelj ima pri vključevanju učencev priseljencev kot oblikovalec in usmerjevalec pedagoškega procesa velik vpliv. Zaradi vse pogostejših migracij v Evropi narašča nestrpnost do priseljencev. Tudi Slovenija pri tem ni izjema. Tako učitelji kot učenci, ki naletijo na drugačnost, se lahko nanjo odzovejo z nestrpnostjo in učence priseljence socialno izključijo zaradi predsodkov in stereotipov. Prav tako lahko pomanjkanje socialnega in kulturnega kapitala pogojuje stopnjo socialne izključenosti populacije priseljenk in priseljencev. Magistrsko delo je osredotočeno na otroke priseljence prve generacije. To so otroci, ki niso rojeni v Sloveniji, njihov materni jezik ni slovenščina in so po preselitvi v Slovenijo vključeni v osnovnošolski vzgojno-izobraževalni sistem. Ti otroci sodijo med ranljive skupine učencev in potrebujejo pri vključevanju v osnovno šolo posebno skrb. V šolskem okolju so raziskave o vrstniških odnosih kar pogoste. Običajno so izvedene na normativnih vzorcih učencev, manj pa je znanega o podskupinah. Pogosto imajo podskupine učencev določene posebnosti, zaradi katerih so težave na področju medosebnih odnosov z vrstniki večje. Pri socialno izoliranih učencih obstaja večja verjetnost za razvojne in psihosocialne probleme v odraslosti. Z namenom pridobiti vpogled v to populacijo smo želeli v empiričnem delu preveriti socialno sprejetost učencev priseljencev (prve generacije) v prvi triadi osnovne šole. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja ter kombinacijo kvalitativnega in kvantitativnega raziskovalnega pristopa. V raziskavi je sodelovalo 97 učencev prve triade ljubljanske osnovne šole, starih od 6 do 9 let, od tega je bilo sedem učencev priseljencev, in šest njihovih učiteljic. V empiričnem delu je predstavljena analiza sociometrične preizkušnje, ki jo uporabljamo za merjenje socialne sprejetosti, poglobljena analiza intervjujev učencev in učiteljic ter izsledki opazovanj v času raziskave. Raziskava je pokazala, da so učenci priseljenci v prvi triadi slabše socialno sprejeti s strani vrstnikov zaradi različnih dejavnikov. Delo prispeva k obstoječim raziskavam o otrocih priseljencih, obenem pa omogoča vpogled v subjektivne percepcije sovrstnikov o učencih priseljencih. Z rezultati raziskave želimo opozoriti predvsem na pomen dobrih medsebojnih odnosov v razredu in na pomembnost odpravljanja predsodkov in stereotipov med mladimi. Hkrati želimo spodbuditi razmislek o pomenu vloge učiteljev in učiteljic pri prizadevanjih za dvig socialnega in kulturnega kapitala pri učencih priseljencih. Učenci priseljenci morajo biti deležni številnih oblik podpore in prilagoditev, da se lahko uspešno vključijo v razred.20162016-05-12 03:50:14Magistrsko delo/naloga82673COBISS_ID: 10999369sl