<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razumevanje fotosinteze med osnovnošolci na Primorskem</dc:title><dc:creator>Ilišin,	Jelena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strgar,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fotosinteza</dc:subject><dc:subject>celično dihanje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Fotosinteza in celično dihanje sta za učence osnovnošolskega izobraževanja eni izmed najtežjih tem. 
V skladu s prenovljenimi učnimi načrti začnejo učenci pri nas fotosintezo podrobneje spoznavati že v 6. razredu, ravno tako tudi proces celičnega dihanja. V nadaljnjih razredih naravoslovnega izobraževanja se pridobljeno znanje le nadgrajuje oziroma povezuje z ostalimi učnimi temami.
Fotosinteza je kompleksen biološki proces s številnimi konceptualnimi vidiki in predstavlja temelj razumevanja ekologije in delovanja ekosistemov. Celično dihanje pa je sestavljeno iz številnih metabolnih procesov, ki se medsebojno dopolnjujejo, za njihovo razumevanje pa je nujno potrebno dobro znanje molekularne kemije. Pri razumevanju obeh procesov pride do oblikovanja napačnih predstav, ki se kasneje prenašajo tudi v nadaljnje izobraževanje.
Cilj naše raziskave je bil dobiti vpogled v znanje osnovnošolcev o procesu fotosinteze in celičnega dihanja (respiracije) ter ugotoviti, ali imajo tudi slovenski osnovnošolci značilne napačne predstave, povezane s tema procesoma. Hkrati smo želeli preveriti, kakšen je odnos učencev do fotosinteze.
Testiranje smo izvedli na vzorcu učencev treh osnovnih šol na Primorskem, kjer smo zajeli 6., 7., 8. in 9. razred, tako da je pri raziskavi sodelovalo skupno 307 učencev.
Anketni vprašalnik je vseboval 19 vprašanj. S prvim delom vprašalnika (2.–18. vprašanje) smo preverjali, kakšno je znanje učencev o fotosintezi. V tem delu so bila vprašanja večinoma izbirnega tipa, eno vprašanje je bilo odprtega tipa (6. vprašanje). Z drugim delom vprašalnika (1. in 19. vprašanje) smo preverjali odnos učencev do fotosinteze. Tu so učenci z Likertovo lestvico (na kateri 1 pomeni »nikakor se ne strinjam«, 5 pa pomeni »povsem se strinjam«) ocenjevali svoje strinjanje z danimi trditvami.
V povezavi s stališči učencev do fotosinteze smo ugotovili, da 89,1 % učencev meni, da je fotosinteza pomembna za življenje na Zemlji, vendar se samo tretjini učencev (35,3 %) zdi zanimiva. Manj kot polovica učencev meni, da jim bo poznavanje fotosinteze v življenju koristilo (41,5 %) ter da je poznavanje bistva fotosinteze pomembno za splošno izobrazbo (48,4 %). Za biologijo se zanima 35,8 % učencev.
Postavili smo štiri delovne hipoteze, od katerih smo tri sprejeli v celoti, eno pa delno. 
Ugotovili smo, da znanje fotosinteze med anketiranimi učenci ni zadovoljivo in da je večinoma faktografsko. 
Izkazalo se je, da imajo učenci višjih razredov boljše znanje v primerjavi z učenci nižjih razredov. 
Razlika v znanju o fotosintezi med spoloma pa se je pokazala samo pri odgovorih na eno vprašanje.
Značilne napačne predstave v povezavi s fotosintezo in celičnim dihanjem, ki jih ima vsaj petina učencev v naši raziskavi, so na primer: hrana rastlin je voda, glavna funkcija fotosinteze je tvorba kisika, rastline hrano črpajo iz tal, pri rastlinah poteka fotosinteza takrat, ko celičnega dihanja ni ipd.</dc:description><dc:publisher>[J. Ilišin]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-05 02:54:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>81721</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 581.132:373.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10983753</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
