<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pogledi staršev in strokovnih delavcev vrtca na sodelovanje s potujočo knjižnico</dc:title><dc:creator>Kobal,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devjak,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>potujoča knjižnica</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:subject>strokovni delavci</dc:subject><dc:subject>otrok in knjiga</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Knjiga je za otroka sprva igrača. Kmalu otrok ob skupnem branju s starši zazna, da lahko vsakič, ko vzame knjigo v roke, izve nekaj novega. Z uvajanjem otroka v koncept tiska, otroka pripravljamo na nadaljnji razvoj pismenost. Prav pismenost je cilj mnogim; vzgojiteljem v vrtcu kot t. i. zgodnja pismenost, kasneje v šoli pa bralna pismenost. Sodelovanje s knjižnico lahko k razvoju pismenosti pripomore, predvsem pa pripomore k navdušenju za branje in rokovanje s knjigami. 
V diplomskem delu najprej predstavljam pomen stika s knjigo, (skupno) branje z otrokom, področje jezika v kurikulu ter sodelovanje vrtca s knjižnico. Predstavljene so oblike sodelovanja, oblike spodbujanja branja ter vloga odraslih pri tem. Potujoči knjižnici smo namenili dodatno pozornost, saj ni običajna oblika knjižnice, s katero se navadno srečujemo.
V drugem delu predstavljam rezultate raziskave, v kateri smo strokovne delavce spraševali o sodelovanju s potujočo knjižico; ali sodelujejo, kako sodelujejo, kaj menijo o sodelovanju, kakšne so prednosti sodelovanja ipd. Starše otrok smo spraševali po sodelovanju z javno ter potujočo knjižnico. 
Rezultati so pokazali, da vzgojitelji v večini sodelujejo s potujočo knjižnico vsaj nekajkrat letno, v večini primerov pa ob vsakem obisku. S sodelovanjem so vzgojitelji zadovoljni, želijo si več stika med otroki in knjižničarji, npr. v obliki pravljičnih ur ter pogostejše obiske. Kot prednost potujoče knjižnice so izpostavili njeno dostopnost pa tudi atraktivnost za otroke. Starši s knjižnico ravno tako v večini sodelujejo. Bolj se poslužujejo ponujenih aktivnosti v stacionarni knjižnici kot potujoči. Kljub temu pa menijo, da je potujoča knjižnica (obiski vrtčevske skupine) močan dejavnik pri spodbujanju branja in naklonjenosti do literature.</dc:description><dc:publisher>[A. Kobal]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-05-05 02:53:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>81719</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.22:021.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10982729</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
