Merjenje vpliva velikosti tarče pri termovizijski kameriKODRIČ, SLAVKO (Avtor) Pušnik, Igor (Mentor) vpliv velikosti tarčetermovizijatermovizijska kamerabrezkontaktno merjenje temperaturetermogramZa brezkontaktno merjenje temperature, ki se uporablja takrat, ko je stik z merjenim objektom nezaželjen ali nemogoč, se lahko uporabljajo sevalni termometri, v zadnjem desetletju pa vse bolj prihajajo v ospredje termovizijske kamere. Termovizijska kamera ima mrežo mikrobolometričnih detektorjev (ang.: Focal Plane Array, FPA), ki omogočajo merjenje porazdelitve temperature po površini merjenega telesa. Za razliko od sevalnih termometrov, ki imajo vidno polje okrogle oblike, imajo termovizijske kamere vidno polje pravokotne oblike. Kamera Flir T650sc, ki sem jo uporabil za izvajanje meritev, ima ločljivost 640×480 pikslov. Za natančnejšo določitev temperature merjenega telesa moramo zagotoviti zadostno število pikslov za izračun povprečne temperature. V uvodu je podan zgodovinski pregled odkritij, ki so postavila temelje brezkontaktnemu merjenju temperature, od sevalnih termometrov do termovizijskih kamer. Na točnost merjenja temperatur s termovizijskimi kamerami vpliva več spremenljivk, ki jih moramo upoštevati pri meritvah. Ena od njih, ki je verjetno najmanj raziskana, je vpliv velikosti tarče. V poglavju brezkontaktno merjenje temperature so podani osnovni pojmi od spektra elektromagnetnega valovanja, do infrardečega spektra, toplotnega sevanja, Stefan-Boltzmannovega zakona, Planckovega zakona, emisivnosti do shematske sestave in delovanja termovizijskih kamer. Podrobneje je opisana termovizijska kamera T650sc, ki sem jo uporabljal za izvajanje meritev. Opisan je postopek kalibracije kamere in vpliv velikosti tarče. Sledi poglavje merjenje vpliva velikosti tarče pri termovizijski kameri, kjer je najprej opisano načrtovanje meritev in izdelava zaslonk. Izdelane so bile zaslonke s pravokotnimi in kvadratnimi odprtinami različnih dimenzij, različnega števila in različne medsebojne oddaljenosti. Načrtovano je bilo izvajanje meritev pri različnih črnih telesih na različnih temperaturah. Podane so tudi kratice za lažje označevanje različnih temperatur pri različnih črnih telesih ter različnih zaslonk. Opisana je priprava in postavitev naprav pred merjenjem in sam merilni postopek. Meritve sem opravljal s termovizijsko kamero, ki je bila poravnana z zaslonko in črnim telesom. Z zaslonkami z eno režo sem opravil meritve pri osmih temperaturah različnih črnih teles na petih razdaljah med kamero in zaslonko in ugotovil, da se vpliv velikosti tarče pričakovano kaže kot nižanje izmerjene temperature z manjšanjem širine zaslonk in večanjem razdalje med kamero in zaslonko. Z manjšanjem števila pikslov za izračun povprečne temperature se povečuje negotovost meritve, pri zelo majhnem številu pikslov pa je meritev povprečne temperature nemogoča. Pri enakih dimenzijah rež in kvadratkov je primerjava izmerjenih temperatur pri vseh uporabljenih temperaturah črnih teles, razdaljah in širinah rež oziroma kvadratkov pokazala vedno višje izmerjene temperature pri režah v primerjavi s kvadratki. V to poglavje so vključeni vsi grafični prikazi in primeri termovizijskih slik. V poglavju sklepi so povzete ugotovitve, do katerih sem prišel z obdelavo in interpretacijo termovizijskih slik ter grafičnih prikazov rezultatov. Na koncu diplomskega dela so navedeni uporabljeni viri.20162016-03-02 14:00:01Diplomsko delo80723VisID: 33702sl