<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Usmerniška dioda za visoke napetosti</dc:title><dc:creator>Oblak,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: dioda</dc:subject><dc:subject>ohmski delilnik</dc:subject><dc:subject>upor</dc:subject><dc:subject>visokonapetostni laboratorij</dc:subject><dc:subject>korona</dc:subject><dc:subject>parcialne razelektritve.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava izdelavo visokonapetostne diode za namen laboratorijskih meritev visokonapetostne opreme pod vplivom enosmerne napetosti. Poudarek je na lastno konstruirani ter izdelani diodi, ki je bila testirana v visokonapetostnem laboratoriju Elektroinštituta Milana Vidmarja.
V prvem delu so opisani osnovni pojmi, ki so bili pri izdelavi modela izrednega pomena. Tu gre predvsem za specifične parametre kot so električno polje, lastnosti izolacij, električna zdržnost materialov, itd. V drugem delu magistrskega dela sem se nekoliko bolj osredotočil na fizikalne osnove pn-spoja oziroma diode, ki je bila ključni element praktičnega dela, ter na že obstoječe rešitve, ki se uporabljajo danes. 
Za konec je predstavljenih več praktičnih preizkusov, ki so bili opravljeni tekom celotne raziskave ter izdelave visokonapetostne diode. Prišel sem do zaključka, da je kljub uspešno zaključenemu projektu vpliv električnega polja pri napetostih višjih od 300 kV tolikšen, da je konstrukcijska zasnova usmerniške diode z zaporednim sestavljanjem izredno kompleksna in na način kot je opisan v nadaljevanju naloge ni primerna za resnejšo uporabo.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-02-18 14:20:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80288</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 33261</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
