<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Varnost spletnih storitev v internetu stvari</dc:title><dc:creator>OSOJNIK,	LUKA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pustišek,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Internet stvari</dc:subject><dc:subject>IoT</dc:subject><dc:subject>TLS</dc:subject><dc:subject>MQTT</dc:subject><dc:subject>Thingspeak</dc:subject><dc:subject>varna komunikacija</dc:subject><dc:subject>informacijska varnost</dc:subject><dc:subject>arhitektura</dc:subject><dc:subject>senzorji</dc:subject><dc:subject>oblak</dc:subject><dc:description>Internet stvari (ang. Internet of Things, IoT), kot označujemo novi val običajnih naprav, ki so sposobne komunikacije prek interneta, s seboj prinaša nove izzive na področju varnosti, komunikacije med napravami in shranjevanju ogromnega števila podatkov. Implementacija in delovanje naprav IoT uporabnikom obeta veliko ugodnosti in ena od njih je s pomočjo komunikacije, avtomatizacija opravil, ki bi jih sicer morali opraviti ročno, kot so različne meritve in aktuacija procesov. Ker pa so naprave interneta stvari povečini zelo omejene v smislu porabe energije in računskih zmožnosti, so rešitve na področju implementacije varnosti še toliko bolj zapletene in nam še dodatno razširijo spekter groženj in ranljivosti. Komunikacijo IoT smo v diplomski nalogi za lažje razumevanje celotne slike razdelili na manjše segmente. 
V nalogi tako predstavimo značilnosti treh ključnih segmentov arhitekture IoT, in sicer senzorski del za zajem podatkov in aktuacijo, lokalna in prostrana omrežja za posredovanje podatkov v spletne (oblačne) platforme IoT in oblak, ki se uporablja za obdelavo, shranjevanje in posredovanje podatkov. Tako se lahko bralec, preden se dotakne teme varnosti v IoT, pouči oz. ponovi o poteku komunikacije v IoT, protokolih ter obstoječih in novonastalih tehnologijah, ki delujejo v internetu stvari, ki so obenem vodilo v implementacijo varnosti. Na koncu smo vzpostavili tudi pilotno rešitev sistema IoT, v kateri smo preizkusili možnosti konkretne vpeljave nekaterih varnostnih mehanizmov in preučili njeno delovanje. Ker so bile zmožnosti implementacije varnosti v izbrani oblačni platformi Thingspeak zelo omejene, smo dodali še protokol MQTT, ki nam zmožnosti implementacije varnosti poveča med senzorjem in komunikacijskim prehodom. Z dodatkom požarne stene, ki sicer ni specifična rešitev za IoT, smo še s hkratno uporabo TLS in natančne avtentikacije med segmenti dobili zavarovan sistem, ki bi lahko varno deloval tudi v resničnem svetu. 
Zaradi že omenjenih omejitev naprav IoT je nalogi glavno vodilo to, da je varnost predstavljena s čim večjim poudarkom na tehnologijah, ki zadevajo konkretno omejene naprave in infrastrukturo IoT, z dodatkom obstoječih rešitev dobre prakse v informacijski tehnologiji (v nadaljevanju IT). Tako lahko bralec dobi osnovne informacije o varnosti v IT, ki veljajo tudi za naprave IoT in omrežja, kjer se nahajajo, ter bolj konkretne informacije o varnosti naprav IoT.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-01-26 11:55:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>80152</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 33302</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
