Pomen učenja in razvijanja samozagovorniških spretnosti pri učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenjaMrvčić, Barbara (Avtor) Kavkler, Marija (Mentor) Polak, Alenka (Komentor) učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenjasamozagovorništvosamozagovorniške spretnostisocialne spretnostiUčenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU) imajo zaradi specifičnih motenj v predelovanju informacij lahko težave na učnem in socialno-čustvenem področju. Težave se največkrat kažejo pri zaznavanju in procesiranju informacij, usvajanju osnovnih šolskih spretnosti, razvijanju socialne kognicije, razumevanju socialnih situacij in medsebojnih odnosov, vzpostavljanju in zaključevanju pogovora ter razumevanju socialnih namigov iz okolja. Zaradi primanjkljajev na izobraževalnem in socialno-čustvenem področju se lahko učenec čuti učno manj uspešnega. V magistrskem delu obravnavam pomen učenja in razvijanja samozagovorniških ter drugih socialnih spretnosti, ki pripomorejo k večji samozavesti učenca in k boljšemu samozavedanju ter sprejemanju lastnih učnih težav. Pokazalo se je, da predstavljajo posameznikovo poznavanje lastnih močnih področij, samozavedanje učnih težav in večja socialna vključenost pomembne varovalne dejavnike, ki pri učencih zmanjšujejo šolsko neuspešnost ter občutke nemoči. Pridobljene spretnosti in varovalni dejavniki posledično prispevajo k večji motivaciji za lastno učenje in potek izobraževanja tudi v kasnejšem obdobju odraščanja. V teoretičnem delu magistrskega dela sem poudarila pomen razvijanja in prilagajanja okolja inkluzivnega šolanja, ki spodbuja celostni razvoj ter vključevanje posameznika, s tem pa tudi njegovo opolnomočenje v procesu sprejemanja in izražanja lastnih vzgojno-izobraževalnih potreb. Z namenom jasnejše predstavitve pomena učenja in razvijanja samozagovorniških spretnosti pri učencih s PPPU v empiričnem delu predstavljam trening, s katerim sem razvijala samozagovorniške spretnosti pri treh učencih sedmega razreda, ki imajo PPPU in so vključeni v program s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo. Trening je zajemal dejavnosti s področja spoznavanja samega sebe, vzpostavljanja asertivne komunikacije in reševanja problemov, seznanjanja z zakonskimi podlagami osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter izdelave individualiziranega programa. S spodbujanjem močnih področij teh učencev sem skušala vplivati na njihovo boljše razumevanje in sprejemanje lastnih učnih težav, sklepanje kompromisov, izražanje zahtev po potrebnih prilagoditvah ter na razvoj samozavestnega nastopanja. Trening sem usmerila tudi na uporabo pridobljenih znanj v konkretni situaciji, v kateri so učenci s PPPU razložili svoje izobraževalne potrebe in potrebne prilagoditve učitelju na šoli. V procesu izvajanja treninga za razvijanje samozagovorniških spretnosti pri učencih s PPPU sem izdelala delovno gradivo za učence s PPPU in pedagoške delavce, ki vključuje delovne liste ter slikovno gradivo za spodbujanje in razvijanje samozagovorniških spretnosti, ki je prilagojeno učenčevim vzgojno-izobraževalnim potrebam. Trening se je pokazal kot uspešen, saj so vsi trije učenci, zajeti v raziskavo, poročali, da so s treningom pridobili boljše samozavedanje in vpogled v lastna močna in šibka področja, da so pridobili nova znanja o individualiziranem programu ter da so se naučili novih pristopov reševanja problemov in konfliktnih situacij. Podobne ugotovitve sta, s svojega stališča, potrdila tudi šolska pedagoginja in razrednik, ki menita, da bi se prikazan trening moral izvajati tudi v prihodnje.[B. Mrvčić]20162016-01-14 02:10:57Magistrsko delo/naloga80074UDK: 376(043.2)COBISS_ID: 10881097sl