Predstave petošolcev o travnikih kot ekosistemihZaplatić, Gloria (Avtor) Torkar, Gregor (Mentor) intervjunapačne predstaveBiološko znanje postaja vse pomembnejše za sprejemanje osebnih in družbenih odločitev. Biotska pestrost oziroma pestrost živih organizmov se spreminja tudi zaradi človekovega poseganja v naravne ekosisteme. Sposobnost prepoznavanja sprememb v ekosistemu posamezniku omogoča vpogled v stanje ekosistema. V kolikor želimo na tem področju narediti spremembe, moramo z njimi začeti pri otrocih, in to že v osnovni šoli. Temelj sprememb predstavljata posameznikovo poznavanje in razumevanje procesov, ki potekajo v ekosistemu. Globoko razumevanje bioloških konceptov temelji na pripravljenosti učencev, da nove razlage o delovanju živih sistemov sprejmejo za svoje in jih vgradijo v že obstoječo mrežo znanja, pri čemer je učinkovitost učenja nove snovi močno povezana s predhodnim znanjem, posameznikove predhodne napačne in nepopolne predstave pogosto predstavljajo oviro pri razumevanju novih vsebin. V magistrskem delu smo ugotavljali predstave petošolcev o travnikih kot ekosistemih. Način vzorčenja je bil neslučajnostni, namenski. V prvem delu raziskave je sodelovalo 17 učencev in učenk 5. razreda izbrane osnovne šole v Ljubljani, katerih povprečna starost je 11 let. Za kvalitativni del raziskave smo izbrali 10 učencev in z vsakim opravili delno strukturiran intervju, pri katerem smo preverjali njihove predstave o ekosistemu in procesih, ki v njem potekajo. Zanimalo nas je, kako razumejo zgradbo in delovanje ekosistema. Seznaniti smo se želeli z njihovim pogledom na prehranjevalne odnose in pretok energije v ekosistemu. Želeli smo pridobiti vpogled v njihovo zmožnost povezovanja pridobljenih znanj o ekosistemu in s tem preveriti, kako razumejo človekove vplive na ekosistem. Ob koncu smo z vsemi, ki so sodelovali pri individualnih intervjujih, izvedli skupinski pogovor. Ta naj bi prispeval k njihovemu razumevanju ekologije in vloge organizma v ekosistemu. Podatki, ki smo jih pridobili, kažejo, da imajo učenci o travniku in ekosistemih na splošno veliko različnih, pogosto nepopolnih ali napačnih predstav. Največ nepopolnih predstav smo pri učencih prepoznali na področju razumevanja delovanja ekosistema, pri poznavanju prehranjevalnih odnosov in pretvorbah energije v ekosistemu. Izkazalo se je, da imajo učenci največ težav na področju razumevanja in uporabe znanj iz naravoslovnih vsebin. Ugotavljamo, da je poznavanje travnika kot ekosistema med učenci v večji meri omejeno zgolj na poznavanje naravoslovnih pojavov, katerih predstave smo pri učencih preiskovali, manj na njihovo razumevanje. V vlogi uporabe, analize in sinteze vsebin, vezanih na ekosistem in procese, ki v njem potekajo, se učenci niso odrezali tako, kot bi se od njih glede na operativne cilje in vsebine učnih načrtov spoznavanja okolja ter naravoslovja in tehnike ob zaključku šolanja na razredni stopnji pričakovalo. Dinamika skupinskega pogovora je pozitivno vplivala na kognitivne in afektivne vidike učenja posameznikov. Eden izmed pozitivnih preobratov, ki ga je skupinski pogovor prispeval, je bil ta, da so učenci namesto prehranjevalnih verig, ki so jih sestavljali pri posameznih intervjujih, s skupnimi močmi sestavili prehranjevalni splet. Druga pozitivna posledica skupinskega spoznavanja polža in deževnika je bila, da se je več učencev opogumilo za stik z deževnikom na pobudo sovrstnikov. Presenetilo nas je, da so učenci deževnika in polža, v okviru svojega dosedanjega formalnega in neformalnega izobraževanja, podrobneje spoznali šele v okviru naše raziskave in da so o teh dveh živalih, ki so pogosti prebivalci antropogenih okolij, pri njih obstajale mnoge napačne predstave ter predsodki, ki so jih skozi spoznavanje opustili in ob tem napačne predstave zamenjali z ustreznejšimi. Z rezultati raziskave želimo opozoriti na pomembno vlogo učenčevih predstav na naravoslovnem področju ter izpostaviti dejavnike, ki so pri poučevanju naravoslovja na razredni stopnji pogosto, verjetno nenamerno, zanemarjeni ter se odražajo v nepopolnih in napačnih predstavah učencev in kasneje teh istih odraslih posameznikov, ki s svojim bivanjem v ekosistemu tega sooblikujejo ter s svojimi ravnanji nanj večstransko vplivajo.[G. Zaplatić]20152015-12-30 13:37:38Magistrsko delo/naloga79942UDK: 373.3:502/504(043.2)COBISS_ID: 10849609sl