<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Študija učinkov hkratne izvedbe energetske in konstrukcijske sanacije starejšega objekta na Tomšičevi ulici v Kranju</dc:title><dc:creator>Melink,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bosiljkov,	Vlatko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>protipotresna utrditev</dc:subject><dc:subject>energetska sanacija</dc:subject><dc:subject>obnova</dc:subject><dc:subject>stroški investicije</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bila določitev potrebnih ukrepov v sklopu energetske sanacije stavbe na
Tomšičevi ulici 7 v Kranju, s katerimi zadovoljimo trenutne zahteve standardov o toplotni prehodnosti
ter s tem učinkovito zmanjšamo toplotne izgube. Obenem smo v času energetske sanacije na objektu
želeli aplicirati tudi ukrepe na konstrukciji, s katerimi z minimalnimi stroški povečamo potresno
odpornost zunanjih zidov (fasad) objekta. Za izdelavo analize potresne odpornosti fasad smo uporabili
metodo FaMIVE, s katero smo preverjali možnost nastanka ravninskih in izven ravninskih porušitev
fasad. Podatke za analizo smo pridobili po ogledu objekta in na osnovi posredovane dokumentacije
objekta. Z izvedbo vgradnje sider smo fasadam primerno povečali lokalno potresno odpornost, saj smo
na ta način obstoječi ESC faktor povečali za več kot dvakrat. V drugem delu magistrske naloge smo
naredili analizo energetske učinkovitosti objekta, kjer smo pridobili podatke o obstoječem stanju
zunanjih konstrukcijskih sklopov z uporabo termografije. Sestavo in površino elementov smo vstavili v
program Gradbena fizika URSA 4.0, s katerim smo analizirali energetsko učinkovitost objekta. Izkazalo
se je, da bi z vgradnjo toplotne izolacije na fasade, v stropne konstrukcije in z zamenjavo dotrajanih
oken znatno zmanjšali toplotne izgube, z vgradnjo kotla na lesno biomaso pa povečali učinkovitost
sistemov za ogrevanje. Primerjava stroškov posameznega dela sanacije je pokazala, da kar 88 % skupne
investicije predstavljajo ukrepi energetske sanacije, predvsem na račun stroška novih oken, izvedbe
toplotne izolacije na fasadi in vgradnje novega kotla. Z izvedbo ukrepov na ovoju stavbe smo zadostili
pogojem o največji dovoljeni toplotni prehodnosti skozi konstrukcijski sklop, ki so opisane v pravilniku
PURES 2010.</dc:description><dc:publisher>[J. Melink]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-12-30 13:37:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>79937</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7322721</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
