Kritična presoja vloge gozdnih rezervatov in gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji pri ohranjanju biotske raznovrstnostiGrce, Dragomir (Avtor) Firm, Dejan (Avtor) Flajšman, Katarina (Avtor) Pisek, Rok (Avtor) Roženbergar, Dušan (Avtor) Rugani, Tihomir (Avtor) Nagel, Thomas Andrew (Avtor) gozdni rezervatiohranjanje habitatovbiotska raznovrstnostgozdarstvoNamen prispevka je presoja raziskovalnega dela v rezervatih in tudi naravovarstvena ocena gozdnih rezervatov s poudarkom na ohranjanju naravne biotske pestrosti. Izmerili smo količino (volumen) in kakovost (debelinska struktura, struktura različnih razkrojnih stadijev) ostankov odmrlih dreves, ki sta lahko enostavna in dobra kazalnika naravnosti in biotske raznovrstnosti. Rezultati so jasno pokazali velike količine ostankov odmrlih dreves, nakopičenih v rezervatih s prostorninami od 21,4 m3/ha do 239 m3/ha in povprečjem 116,4 m3/ha (mediana = 106,0 m3/ha), kar je bilo bistveno več kot v okoliških gozdovih. Struktura odmrlega drevja v rezervatih je pokazala veliko kakovost, saj so debelejši ostanki različnih faz razkroja predstavljali velik delež. Glede na to in glede na aktualna evropska priporočila (30%50 m3/ha v gospodarskih gozdovih) lahko sklepamo, da relativno majhna mreža rezervatov (<1 % vseh gozdov), kljub sonaravnem gospodarjenju, edina zagotavlja primerna območja za uspešno zagotavljanje habitatov saproksilnih vrst specialistov, vezanih na večje količine odmrlih dreves različnih razvojnih stadijev. Zato menimo, da je razširitev mreže gozdnih rezervatov in tudi ustrezno povečanje ostankov odmrlih dreves nujno za primerno ohranjanje naravne biotske pestrosti gozda.Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije20142015-12-30 12:15:22Znanstveno delo76815UDK: 630*90+630*6:630*19(045)=163.6ISSN pri članku: 0017-2723COBISS_ID: 3931302OceCobissID: 3736834sl