Metode ocenjevanja kemijskega stanja podzemne vode na primeru PomurjaGacin, Marina (Avtor) Brenčič, Mihael (Mentor) Pomurjevodonosnikivrhnje slabše prepustne plastipodzemna vodaonesnaženjekemijsko stanjeKvartarni vodonosniki na obmo%ju Pomurja so med najbolj ranljivimi in onesnaţenimi v Sloveniji. Na ranljivost in onesnaţenost vodonosnikov poleg %lovekovih vplivov v veliki meri vpliva tudi geološka zgradba. V magistrski nalogi sem na primeru Pomurja izvedla univariatne in bivariatne statisti%ne analize, geostatisti%no analizo ter ocenila kemijsko stanje podzemne vode. Statisti%no sem analizirala spremenljivke vodnega kroga za obdobje 1992-2008. Geostatisti%na analiza temelji na debelinah in litologiji slabše prepustnih plasti, ki leţijo na dobro prepustnem kvartarnem vodonosnem peš%eno prodnatem zasipu reke Mure in njenih pritokov. Rezultati kaţejo, da imajo vrhnje slabše prepustne plasti velik vpliv na onesnaţenje vodonosnikov v Pomurju. Vplivajo na variabilnost spremenljivk, na njihove medsebojne odnose in na kemijsko stanje podzemne vode. Najbolj variabilne so spremenljivke, ki opisujejo kakovost podzemne vode. Debeline in litološke zna%ilnosti vrhnjih slabše prepustnih plasti narekujejo hidrodinami%ne zna%ilnosti vodonosnika. Odprti vodonosnik, ki v osrednjem delu Pomurja prehaja v polzaprtega je najbolj ranljiv in onesnaţen. Na fizi%nih mejah je polzaprti vodonosnik manj ranljiv in manj onesnaţen, debeline vrhnjih slabše prepustnih plasti so ve%je. Analiza linearnih trendov je za obravnavano obdobje pokazala, da se vsebnosti onesnaţeval zniţujejo, kemijsko stanje podzemne vode v Pomurju se izboljšuje.[M. Gacin]20152015-12-28 13:16:01Magistrsko delo76611UDK: 55COBISS_ID: 1235038sl