Učinki "svete polomije" na zaupanje v cerkevSmrke, Marjan (Avtor) cerkevjavno mnenjesocialni kapitalRaziskava SJM 2011 (2)/WVS 2011 je izmerila najnižje zaupanje v cerkev v času samostojne Slovenije. Veliko ali precejšnje zaupanje v cerkev izraža le 25 % Slovencev. V članku raziskujem, kako je na zaupanje učinkovala The 2011 "sveta polomija", kot so odmeven zlom cerkvenega finančnega imperija (2010) poimenovali tuji mediji. Ugotovim, da je zaupanje v cerkev v zadnjih letih najbolj upadlo v podravski in koroški regiji. Ti dve regiji se nahajata v mejah mariborske nadškofije, ki je s svojim Gospodarstvom rast koordinirala delovanje cerkvenih holdingov. To potrjuje osrednjo tezo o negativnem učinkovanju zloma na zaupanje. Ugotovim tudi, da je zaupanje v cerkev upadlo tudi med cerkveno vernimi oz. rednimi obiskovalci verskih obredov, čeprav ne toliko kot med najmanj pogostimi obiskovalci oz. neobiskovalci cerkvenih obredov. V zaključku razmišljam o širših družbenih posledicah ekonomskega kraha in znižanja zaupanja v cerkev med Slovenci. Ob tem, da prispevata k neosekularizaciji kot upadanju avtoritete cerkve, je z njima srednjeročno močno zmanjšana tudi verjetnost realizacije tistih cerkvenih projektov, ki bi vodili v pilarizacijo slovenske družbe. S tem pojav, ki je boleč za množico prizadetih malih delničarjev, gospodarskih in finančnih družb, preprečuje pojave, ki bi bili morda v marsičem še težavnejši za celotno družbo20122015-12-21 16:14:19Delo ni kategorizirano74803UDK: 316.74:272(497.4)ISSN pri članku: 0040-3598COBISS_ID: 31096157OceCobissID: 763652sl