<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izdelava računske energetske izkaznice dvostanovanjske stavbe in analiza upravičenosti priporočil za energetsko sanacijo</dc:title><dc:creator>Tehovnik,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>VSŠ</dc:subject><dc:subject>energetska izkaznica stavbe</dc:subject><dc:subject>učinkovita raba energije</dc:subject><dc:subject>odvisnost Evropske unije od uvoza energije</dc:subject><dc:subject>priporočila za energetsko sanacijo</dc:subject><dc:subject>učinkovitost ukrepov energetske sanacije</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je predstavljena izdelava računske energetske izkaznice s poudarkom na
priporočilih za energetsko sanacijo dvostanovanjske stavbe, locirane v Medvodah. Stavba je
bila zgrajena leta 1985. V tem obdobju se je začela uporabljati toplotna izolacija, saj so se že
pojavljala vprašanja o energetski učinkovitosti stavb. Energetska izkaznica stavb je potrebna
pri prodaji in najemu stavbe, če je obdobje najema daljše od enega leta. Obvezna je tudi pri
novogradnji kot del projekta izvedenih del. V uvodnem delu sem predstavil veljavno
zakonodajo, ki ureja področje učinkovite rabe energije v stavbah. Potem sem s pomočjo
programa TEDI in TOST izdelal računsko energetsko izkaznico za obravnavani objekt v
obstoječem stanju, nato pa sem se osredotočil na učinkovitost posameznega ukrepa
energetske sanacije. Pri vsakem ukrepu sem komentiral dobljene rezultate in se odločil o
smiselnosti njegove izvedbe v odvisnosti od tehnične zahtevnosti in posledičnega prihranka
energije. Pri obravnavani stavbi se največ energije, potrebne za ogrevanje z menjavo
transparentnega dela in mehanskim prezračevanjem, prihrani z vračanjem toplote
odpadnega zraka, in sicer blizu 50 %. Z izborom vseh ukrepov, za katere menim, da so
smiselni, pa se prihrani preko 80 % potrebne letne toplote za ogrevanje stavbe. Tudi
koeficient specifičnih transmisijskih izgub se zmanjša za 60 %. Poveča pa se potreba po
hlajenju, kar je tipična stranska škoda zelo dobro toplotno izoliranih stavb. V zaključnem delu
so predstavljene ugotovitve, nastale tekom diplomske naloge.</dc:description><dc:publisher>[D. Tehovnik]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-12-17 04:35:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>73971</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7337313</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
