<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Socialna vključenost otrok prosilcev za azil</dc:title><dc:creator>Strmšek,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sande,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci prosilci za azil</dc:subject><dc:subject>socialna vključenost</dc:subject><dc:subject>socialna omrežja</dc:subject><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V diplomskem delu obravnavam problematiko socialne vključenosti oz. izključenosti otrok prosilcev za azil. Vpliv nanjo je povezan že s samo percepcijo (mednarodnih) migracij s strani večinskega prebivalstva in tudi s političnim razumevanjem te problematike s strani različnih držav, tudi Evropske unije in njihovih velikokrat izključujočih ukrepov. Ob prihodu v državo sprejemnico se srečata etnična identiteta otroka prosilca za azil in nacionalna identiteta večinskega prebivalstva. Ob tem se otrok prosilec za azil vse prevečkrat pojavi kot tisti nasprotni pol, »drugi«, tujec, ki z »nami« ne deli prevladujočega vrednostnega sistema. K spodbujanju socialne vključenosti otrok prosilcev za azil, ki se poleg materialnega blagostanja nenazadnje nanaša tudi na udeležbo posameznika v socialnem življenju, pa lahko pripomore tudi upoštevanje nekaterih pomembnih pojmov in konceptov, obravnavanih v diplomskem delu, med drugimi tudi socialnih omrežij, socialnega kapitala, ekološko-sistemske teorije ipd. Slednja poudarja pomen različnih okoljskih sistemov vse od družine in nenazadnje do kulture ter vseh vzajemnih odnosov in vplivov, ki delujejo drug na drugega ter na otroka samega. Tudi v empirični del sem vključila pomembne akterje otrokovega ekološkega okolja, in sicer šolo, družino (starše), azilni dom in v njem delujoče nevladne organizacije. Z njihovega vidika in z vidika otrok sem želela proučiti socialno vključenost otrok prosilcev za azil ter njihovih družin, sodelovanje med omenjenimi akterji ter nenazadnje ugotoviti morebitne težave in predloge za višjo stopnjo socialne vključenosti. Glede na način vzpostavljanja in ohranjanja stikov ter preživljanja prostega časa družin oz. staršev prosilcev za azil, sestavo ter zaprtost socialnih omrežij otrok (tudi staršev) sklepam, da otroci prosilci za azil niso dovolj vključeni v širše socialno okolje, ampak so predvsem vezani na azilni dom. Tudi intervjuvane strokovne delavke ugotavljajo, da otroci (tudi njihovi starši) na splošno niso dovolj vključeni v širše okolje, se pa uspešno vključujejo v šolo in azilni dom. Namen mojega raziskovanja je s pomočjo raziskave socialne vključenosti otrok prosilcev za azil pripomoči k večji razvidnosti stanja njihove socialne vključenosti in s tem vplivati na načrtovanje morebitnih nadaljnjih smernic za delo z otroki prosilci za azil.</dc:description><dc:publisher>[P. Strmšek]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-12-04 04:45:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>73926</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 341.43(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10820937</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
