<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava energetskih bilanc javnih stavb</dc:title><dc:creator>Avguštin,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kunič,	Roman	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>toplota</dc:subject><dc:subject>ogrevanje</dc:subject><dc:subject>prihranek</dc:subject><dc:subject>energetska bilanca stavbe</dc:subject><dc:subject>javna stavba</dc:subject><dc:subject>direktiva</dc:subject><dc:subject>učinkovitost</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava primerjalno analizo energetskih bilanc javnih stavb pred in po
energetski prenovi. V obdobju med leti 2010 in 2015 se je večina energetskih prenov javnih
stavb v Sloveniji sofinancirala iz Kohezijskega sklada Evropske unije. Primerjava temelji na
izračunih energetskih bilanc stavb pred in po prenovi, ki so jih izvedli projektanti pred prijavo
projektov na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev. Na voljo sta nam bili prijavna in
projektna dokumentacija za 33 javnih stavb, namenjenih vzgojno-izobraževalnim
dejavnostim. Vsi izračuni energetskih bilanc stavb, izvedeni s strani projektantov, so bili
narejeni s komercialnima programoma ARCHIMAID in Gradbena fizika URSA 4.0. Pri
pregledu teh izračunov smo prišli do ugotovitev, da večina robnih pogojev, ki so jih
projektanti uporabili pri izračunu energetskih bilanc, ne izraža dejanskega stanja stavb.
Izračune energetskih bilanc projektantov smo primerjali z izračuni programa TOST, pri tem
pa smo uporabili enake parametre kot projektanti pri izdelavi svojih izračunov. Primerjava je
pokazala velika odstopanja. Zanimala nas je tudi učinkovitost izvedbe energetskih prenov,
kjer smo preverili, ali stavbe dosegajo zastavljene energetske prihranke v kWh. Več kot
polovica stavb je dosegla zastavljen prihranek, medtem ko ga ostale stavbe niso.
Predvidevamo, da imajo velik vpliv na nedoseganje zastavljenih prihrankov tudi slabo
izvedene simulacije energetskih bilanc stavb. Med seboj smo primerjali še stroške izvedenih
energetskih prenov in izračunali vračilne dobe. Na koncu diplomske naloge je predstavljen
tudi način energetskega upravljanja stavbe s pomočjo energetskega monitoringa.</dc:description><dc:publisher>[N. Avguštin]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-12-01 05:33:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>73716</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7359841</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
