Pouk na prostem pri predmetu družba v 4. razredu osnovne šoleLahne, Anja (Avtor) Umek, Maja (Mentor) predmet družbaspoznavanje družbepouk na prostemizkustveno učenjenačini poučevanja družboslovnih vsebin na prostemUčenci v Sloveniji danes veliko časa preživijo v učilnici in drugih zaprtih prostorih. V magistrskem delu smo preučevali pouk na prostem, ki omogoča neposreden stik z naravo in gibanje na svežem zraku. Ima veliko pozitivnih učinkov, saj učencem ponuja realno izkušnjo, poveča motivacijo, navdušenje in samozavest, posledično pa privede do manjših težav z motnjami pozornosti, omogoča socialni razvoj itd. (Skribe-Dimec, 2014). Namen magistrskega dela je bil, da izvedemo pet šolskih ur (enot) pouka na prostem, in sicer enkrat tedensko izven učilnice v neposredni bližini šole ne glede na vremenske razmere in učno vsebino. Vzorec je zajemal učence 4. razreda osnovne šole. Ugotavljali smo, kako vreme vpliva na uspešno izvedbo pouka na prostem in ali so s poukom na prostem doseženi vsi zastavljeni učni cilji. Teorija pravi, da pouk na prostem vključuje vsa čutila, učenci so aktivnejši in rezultati pedagoškega procesa so boljši od rezultatov pedagoškega procesa v učilnici (Štemberger, 2012). S pomočjo pisnega preizkusa znanja smo ugotavljali razlike v znanju med vsebinami, obravnavanimi v učilnici, in tistimi na prostem. Pred (v mesecu februarju) in po (aprila) izvedbi pouka na prostem pa smo naredili sociometrični test in ugotavljali, ali so se med časom izvedenega pouka na prostem pokazale razlike med povezanostjo učencev. Rezultati raziskave so pokazali, da ima vreme vpliv na uspešnost izvedbe pouka na prostem. Večino učencev je motilo deževno vreme, vendar se jih je kljub temu nekaj odločilo, da bi raje imeli pouk na prostem kot v učilnici. Ugotovili smo, da se pouk na prostem lahko izvede v vsakem vremenu, le dobro se je treba nanj pripraviti. Če nam zaradi vremena ne uspe izvesti celotne učne ure na prostem, lahko izvedemo le en del (uvodni, osrednji ali zaključni). Ugotovili smo tudi, da se pouk na prostem lahko izvede ne glede na učno vsebino in doseže zastavljene učne cilje. Pokazale so se razlike v znanju med vsebinami, obravnavanimi v učilnici, in tistimi na prostem. Učenci so boljše rezultate dosegli pri pisnem preizkusu znanja iz vsebin, obravnavanih na prostem. Prav tako smo zaznali razlike v rezultatu sociograma, izvedenega pred in po pouku na prostem. V nasprotju s pričakovanji so bili učenci bolj medsebojno povezani pred izvedbo pouka na prostem (v mesecu februarju) kot po njem (aprila).[A. Lahne]20152015-11-13 05:50:34Magistrsko delo/naloga73438UDK: 908:373.3(043.2)COBISS_ID: 10792521sl