<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Homogenost temperature v kriostatu</dc:title><dc:creator>PUNGERČAR MARN,	ŽIGA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bojkovski,	Jovan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>temperatura</dc:subject><dc:subject>kriostat</dc:subject><dc:subject>meritve</dc:subject><dc:subject>stabilnost</dc:subject><dc:subject>homogenost</dc:subject><dc:subject>tekoči dušik.</dc:subject><dc:description>Povzetek

V diplomski nalogi smo opravljali prostorske in časovne meritve homogenosti temperature v kriostatu K22. Cilj naloge je ugotoviti homogenost temperature v njem in ugotoviti, kateri dejavniki oziroma v kolikšni meri ti vplivajo na same rezultate. Meritve smo opravljali v temperaturnem območju od -190 °C do +2 °C, območje nastavljene temperature pa smo določili naknadno. 

Meritve smo opravljali s tremi termometri. Z referenčnim termometrom smo vedno merili maksimalno možno potopitev termometra v kriostatu, druga dva termometera pa smo postopno dvigovali. Prva meritev je bila izvedena, ko sta bila oba termometra potopljena na dno kriostata. Meritve smo v intervalih opravljali, dokler nismo dobili rezultata oziroma meritve, ki je zaradi zunanjih vplivov preveč odstopala od referenčne temperature. Pričakovali smo, da se bodo meritve zaradi vpliva zunanjih dejavnikov (predvsem sobne temperature) precej razlikovale od referenčne temperature. Termometra smo na koncu med seboj zamenjali, saj smo s tem dokazali, da je razlika med njima posledica negotovosti ali pa dejanska razlika med termometroma. Nato smo postopek ponovili na novi temperaturni vrednosti. Zaželjeno je, da bi merjenja opravljali predvsem na najnižji in najvišji možni temperaturi. Zavedamo se, da na meritve vpliva tudi zgradba termometra. Tu so pomembnejšo vlogo predstavljali predvsem material, oblika in premer. Za zajem in shranjevanje podatkov nam je bila v pomoč programska oprema LabVIEW.

Meritve homogenosti temperature smo opravili na najbolj oddaljenih vhodih ter na centralnem referenčnem vhodu. Razlog je predvsem ta, da smo pričakovali, da bomo tako merili v najslabšem možnem položaju in tako izničili možnost, da meritve niso zadovoljive. V vsakem primeru, tudi če meritve opravljamo z večimi termometri, je zaželjeno, da je referenčni termometer postavljen v referenčni vhod.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-11-06 14:05:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73383</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 31942</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
