<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vedenje učencev v različnih šolskih kontekstih</dc:title><dc:creator>Poklukar,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobolt,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pouk</dc:subject><dc:subject>podaljšano bivanje</dc:subject><dc:subject>izleti</dc:subject><dc:subject>vodenje</dc:subject><dc:subject>izstopajoče vedenje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V magistrskem delu sem na osnovi opazovanja z udeležbo in beleženjem preučevala razlike v vedenju učencev med poukom, v času podaljšanega bivanja in na izletih. Pozornost je bila usmerjena na vedenje učencev razreda kot celote, odzive posameznih učencev v interakciji učiteljic z učenci in učencev med seboj. Zanimala so me vsa vedenja, še posebej izstopajoča, in takšna, ki so ovirala ali kako drugače negativno vplivala na komunikacijo, interakcijo in skupinsko dinamiko v opazovanem razredu. Pozorna sem bila tudi na načine vodenja in odzive učiteljic ter na odzive učencev nanje. V teoretičnem delu predstavim zakone, učne cilje in šolske kontekste, v katerih opišem potek pouka, razlike med poukom, šolskimi izleti v dopoldanskem času in podaljšanim bivanjem. Predstavim težave, s katerimi se srečuje razredna učiteljica med poukom in na izletih, težave, s katerimi se srečuje učiteljica podaljšanega bivanja, na koncu pa kontekste med seboj primerjam. Sledi poglavje o dejavnikih, ki vplivajo na vedenje, v katerem bralcem skušam približati razumevanje vedenja učencev. Sledi predstavitev izstopajočega vedenja, ki ga zajemajo različne klasifikacije ter opišem razloge in dejavnike, ki vodijo do motečega vedenja. Teoretični del zaključim z opisom vrst vodenja razreda in discipline. V empiričnem delu predstavim raziskavo, ki sem jo izvedla z opazovanjem drugega razreda osnovne šole. Opazovala sem vedenje učencev in njihove odzive na opozorila učiteljic, ki so se nanašala na njihovo izstopajoče vedenje. Ugotovila sem, da so učenci med poukom zelo nemirni in se hitro začnejo dolgočasiti. Pogosto klepetajo, ne upoštevajo pravil in odklanjajo šolsko delo. Povod za izstopajoče vedenje je poleg ostalih dejavnikov pogosto vpliv sošolcev, ko učenec želi pridobiti njihovo pozornost ali pa misli, da če nekdo drug lahko nekaj počne, lahko to počne tudi sam. Učiteljice največkrat poskušajo to vedenje ustaviti z opozorili in iskanjem vzrokov zanj. Učenci opozorila praviloma upoštevajo, vendar se kljub temu pogosto zgodi, da vedenje čez čas ponovijo. Največkrat se izstopajoča vedenja pojavijo drugo in četrto šolsko uro, najmanj pa prvo. Najmanj motečega vedenja je v času podaljšanega bivanja, največ pa med izleti. Opažanja primerjam s podatki pridobljenimi z intervjuji z obema učiteljicama in naključno izbranimi učenci. Od njih sem izvedela, da ne vedo točno, kdaj je njihovo vedenje neprimerno in katero vedenje učitelj sploh pričakuje od njih. Tako se vedejo zato, ker se dolgočasijo, ali pa s tem zabavajo sebe in druge.</dc:description><dc:publisher>[M. Poklukar]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-10-31 05:43:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>73270</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.3:37.011.3-052:316.62(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10777673</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
