<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Umerjanje števcev električne energije</dc:title><dc:creator>MUBI,	ANŽE	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tuma,	Tadej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>merilnik napake</dc:subject><dc:subject>nadgradnja</dc:subject><dc:subject>kompatibilen</dc:subject><dc:subject>7-segmentni zaslon</dc:subject><dc:subject>mikrokontroler.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je opisan postopek razvoja novega merilnika napake, ki je eden ključnih elementov v sistemu za testiranje in umerjanje števcev električne energije. Merilnik napake opravlja meritve impulzov merjenega števca in meritve impulzov etalonskega števca. Podatke o impulzih nato posreduje računalniku, ki izračuna kakšna je napaka. Računalnik   podatke o napaki števca posreduje nazaj merilniku napake, ta pa jih prikaže na svojem zaslonu. Moja naloga je bila, da stari merilnik napake posodobim tako, da bo še vedno kompatibilen z ostalimi napravami v sistemu, da bo sprejemal iste ukaze in opravljal iste funkcije, da bo izdelava cenejša kot pri starem merilniku ter da bo na njem možna tudi kasnejša nadgradnja. Problema sem se lotil tako, da sem najprej pregledal stare načrte ter razmislil, kaj bi lahko uporabil. Ugotovil sem, da je procesorski del načrtov neuporaben in ga bo potrebno na novo razviti. Lahko pa sem uporabil načrte za vhodno-izhodne signale ter načrte za serijsko komunikacijo, tako sem tudi dosegel, da je bil merilnik še vedno kompatibilen z ostalimi napravami v sistemu. Zaradi cenejše izgradnje sem se odločil, da bom procesorski in vhodno-izhodni del združil tako, da se bo merilnik napake nahajal na samo enem tiskanem vezju. To sem dosegel tako, da sem uporabil manjše elemente v SMD tehnologiji. Prav tako je bilo treba posodobiti prikazovalnik. Sprva je bilo v načrtu, da bi se uporabil enovrstični LCD zaslon, vendar zaradi slabe preglednosti ta ni bil uporabljen. Potem sem razmišljal, da bi uporabil OLED zaslon, vendar nisem našel nobenega, ki bi dimenzijsko ustrezal ohišju merilnika. Zato sem se odločil, da bom nekoliko predelal stari zaslon, ki uporablja sedem-segmentne zaslone. Ker je bila zahteva, da mora prikazovalnik prikazati pogrešek na tri decimalke natančno, sem preprosto dodal še en karakter, tako da jih je bilo sedem, gonilnik zaslona oziroma kontroler pa prestavil na zadnjo stran zaslona. Merilnik napake je bil izdelan tudi v skladu z zahtevami kasnejše nadgradnje, ki je predvidena na področju komuniciranja z računalnikom. Saj je bil uporabljen mikrokontroler, ki ima že vgrajeno USB komunikacijo in bo sposoben sam izračunati pogrešek ter ga posredovati računalniku.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-10-29 12:50:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73248</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 31063</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
