Razvijanje bralne tekočnosti, bralnega razumevanja in motivacije za branje z uporabo stripaArlič, Jana (Avtor) Kavkler, Marija (Mentor) Košak Babuder, Milena (Komentor) vizualna pismenostbralna pismenostbralna tenkočutnostbralno razumevanjebralna motivacijaUčenci se v šoli srečujejo z različnimi težavami pri usvajanju snovi. Dobro morajo obvladati branje, da lahko preberejo snov v učbeniku ter druge zapiske in tako pridobijo nove informacije. Kljub raznolikim virom informacij je branje še vedno najučinkovitejše in najpogostejše sredstvo za učenje. Marsikateremu učencu branje in razumevanje prebranega povzročata veliko težav. Pomanjkanje bralnega razumevanja, bralne motivacije in bralne tekočnosti pa učencem onemogočajo, da postanejo funkcionalno pismeni bralci. Danes ima poleg bralne pismenosti velik pomen tudi vizualna pismenost. Vedno več je vizualnih dražljajev, informacij in različnih vizualnih medijev, s katerimi se ljudje nenehno srečujemo. Pomembno je, da se vizualna gradiva naučimo brati in jih uporabljati pri učenju. Eno izmed vizualnih gradiv je tudi strip, ki združuje elemente verbalnega in vizualnega pripovedovanja ter je pri mladih bralcih zelo priljubljen. V pričujočem diplomskem delu smo preverjali, ali se izboljšajo bralna tekočnost, bralno razumevanje ter bralna motivacija izbrane skupine šestih učencev 5. razreda OŠ po opravljenem treningu za izboljšanje branja s pomočjo stripov. Strip smo izbrali namenoma, saj menimo, da je kot bralno gradivo premalo zastopano v slovenskih šolah. Pred začetkom bralnega treninga smo med vsemi učenci razreda, iz katerega so bili učenci, vključeni v trening, izvedli Vprašalnik učnih stilov, saj nas je zanimala zastopanost učnih stilov pri učencih. V trening smo želeli vključiti učence z različnimi prednostnimi učnimi stili. V trening za izboljšanje branja s pomočjo stripov je bilo nato vključenih 6 učencev, ki so bili prepoznani kot učenci s težavami pri branju. Težave so imeli na področju motivacije za branje, bralne tekočnosti, bralnega razumevanja, premalo bralnih spodbud in disleksijo. Trening za izboljšanje branja s pomočjo stripov smo izvajali skupinsko, vključeval je različne dejavnosti, bralne strategije in branje stripa. Pred in po treningu so učenci, vključeni v bralni trening, izpolnili Vprašalnik bralne motivacije za mlajše učence in rešili naslednje teste: Test tihega branja, Test glasnega branja ter podtesta Testa motenj branja in pisanja (Besede I in Besede II). Iz rezultatov je razvidno, da so učenci znatno izboljšali svojo bralno tekočnost, razlika pri napredku bralne motivacije in bralnega razumevanja pa je manjša. Bralni trening je pokazal, da učenci uživajo pri branju stripov in bi radi večkrat posegli po branju le-teh tudi v okviru učnega procesa.[J. Arlič]20152015-10-20 05:28:58Diplomsko delo73114UDK: 028:741.52(043.2)COBISS_ID: 10755657sl