Pogled otrok s posebnimi potrebami na proces lastnega šolanjaCaf, Bojana (Avtor) Kobolt, Alenka (Mentor) usmerjanjedodatna strokovna pomočsocialna vključenostopolnomočenjeetika udeleženostidiagnosticiranjeDoktorska disertacija preučuje pogled otrok s posebnimi potrebami na proces njihovega lastnega šolanja. Osrednje teme raziskave se nanašajo na ocene ali mnenja učencev s posebnimi potrebami in njihovih staršev o postopku usmerjanja ter učni in dodatni strokovni pomoči, pa tudi na ocene ali mnenja učencev s posebnimi potrebami, njihovih staršev in vrstnikov o socialni vključenosti v razredno sredino in šolo. V teoretičnem delu predstavimo koncept in teoretična izhodišča inkluzije ter njeno uresničevanje v šolskem okolju. Prav tako osvetlimo nekatere dileme pri opredeljevanju učencev s posebnimi potrebami v terminološkem smislu kot tudi v smislu diagnosticiranja, etiketiranja in usmerjanja. Osredotočimo se na socialne spretnosti in socialno vključenost učencev s posebnimi potrebami, na udeleženost učencev in njihovih staršev v procesih diagnosticiranja, načrtovanja in izvajanja pomoči ter na dejavnosti, ki spodbujajo proces opolnomočenja učencev s posebnimi potrebami. Osnovni cilj doktorske disertacije je bil raziskati položaj učencev s posebnimi potrebami v procesu inkluzivnega šolanja in ugotoviti, kako ter v kolikšni meri so učenci s posebnimi potrebami in njihovi starši vključeni v postopke diagnosticiranja in načrtovanja strokovne pomoči ter kako ocenjujejo učinkovitost pomoči. Raziskovanje je bilo usmerjeno tudi v socialno vključenost učencev s posebnimi potrebami v razredno in šolsko okolje. V vzorec smo zajeli 249 učencev s posebnimi potrebami od 5. do 9. razreda iz 20. osnovnih šol v različnih slovenskih regijah, 225 staršev otrok s posebnimi potrebami ter 6 vrstnikov učencev s posebnimi potrebami. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov, oblikovanih posebej za namen raziskave, ter delno strukturiranega intervjuja s fokusno skupino vrstnikov učencev s posebnimi potrebami. Skladno z namenom raziskave in oblikovanimi raziskovalnimi vprašanji smo v procesu pridobivanja in analiziranja podatkov uporabili predvsem kvantitativne metode raziskovanja. Glavni rezultati raziskave kažejo, da so učenci s posebnimi potrebami in njihovi starši v veliki meri vključeni v postopke usmerjanja in načrtovanja pomoči ter prilagoditev pri pouku, vendar to ni redna praksa v vseh komisijah za usmerjanje in v vseh šolah. Hkrati so učenci v te postopke vključeni v manjši meri kot starši. Učenci s posebnimi potrebami so po lastnem mnenju in mnenju njihovih staršev večinoma dobro vključeni v razredno sredino, vendar se kažejo razlike v socialni vključenosti med različnimi skupinami učencev s posebnimi potrebami. Na podlagi ugotovitev raziskave sklepamo, da je treba v slovenskem prostoru posvečati nadaljnjo pozornost za razvoj inkluzivne kulture v šolah, to je enakovredne udeleženosti učencev, staršev, učiteljev in drugih strokovnjakov v iskanju učinkovitih strategij pomoči učencem s posebnimi potrebami, ob tem pa tudi vsem učencem.[B. Caf]20152015-10-13 05:43:16Doktorska disertacija73078UDK: 376.1(043.2)COBISS_ID: 10743113sl