<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv vzdolžnih ojačitev na obnašanje upogibno obremenjenih lesenih nosilcev</dc:title><dc:creator>Bolarič,	Dejan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bokan-Bosiljkov,	Violeta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Antolinc,	David	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>leseni nosilci</dc:subject><dc:subject>umetni kompoziti</dc:subject><dc:subject>upogibna ojačitev</dc:subject><dc:description>Predvsem v historičnih objektih so starejši leseni nosilci v primeru večjih deformacij potrebni sanacije,
ki je lahko izvedena bodisi z nadomestitvijo poškodovanega elementa bodisi z ojačitvijo na obstoječ
poškodovan element. V stroki obstaja več metod ojačevanja za povečanje togosti oz. upogibne
nosilnosti lesenih nosilcev. Proučili smo nekatere pretekle ugotovitve tujih avtorjev, nato pa zasnovali
lastno preiskavo na lesenih preizkušancih v merilu 1:1. V okviru preiskave smo preizkusili različne
konfiguracije ojačitev v natezni coni. Poleg preizkušancev z ojačitvami iz umetnih kompozitov smo v
preiskavo vključili tudi dva primerjalna preizkušanca z jeklenima ojačitvama in dva referenčna brez
ojačitev. Na vseh preizkušancih je bil izveden standardni štiri-točkovni upogib, ob katerem smo
računalniško vodeno merili pomike, na podlagi njih pa določili module elastičnosti elementov. Na
podlagi porušne obremenitve smo določili upogibno nosilnost elementov. Izračunane vrednosti togosti
in nosilnosti smo primerjali in ugotovili, kako posamezen sistem ojačevanja vpliva na nosilnost oz.
togost.</dc:description><dc:publisher>[D. Bolarič]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-10-06 05:51:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73013</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7273313</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
