<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv pogostih vnetij ušes na fonološki razvoj predšolskega otroka</dc:title><dc:creator>Škofic Willewaldt,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ozbič,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hočevar-Boltežar,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vnetje srednjega ušesa</dc:subject><dc:description>Govor in jezik sta pomembni področji otrokovega razvoja, njun napredek pa je najbolj očiten v predšolskem obdobju. Kljub temu, da razvoj na tem področju poteka po določenih zakonitostih, lahko nanj vpliva več dejavnikov – med drugim tudi vnetja ušes.
V svojem delu se osredotočam prav na to področje – na vpliv pogostih vnetij ušes na fonološki razvoj predšolskih otrok. 
V delu najprej predstavim osnovno zgradbo ušesa, okvare sluha ter osnove poslušanja, nadaljujem s predstavitvijo fonetike in fonologije ter fonološkega razvoja otrok. Ločeno poglavje namenim tudi transkripciji govora, ki predstavlja pomemben del te naloge.
Največji del pa je posvečen raziskavi – vanjo sem vključila 18 otrok (šest otrok s pogostimi vnetji ušes ter dvanajst otrok brez vnetij), starih od 4 let in 7 mesecev do 6 let in 1 meseca, vse pa sem testirala s Testom fonološkega razvoja, ki je nastal v okviru mednarodnega projekta Cross-Linguistic study of protracted phonological (speech) development in children. Njihove odgovore sem posnela in zapisala z mednarodno fonetično abecedo (IPA), nato pa analizirala. 
Zanimalo me je, kako se govorna realizacija otrok s pogostimi vnetji ušes razlikuje od govorne realizacije otrok brez vnetij ušes. Analizirala sem ujemanje njihovega izgovora celotne besede z izgovorom odraslega govorca iz istega (narečnega) okolja ter razlike, ki so se v izgovoru pojavile – torej različne fonološke procese (tako na nivoju besede kot tudi na nivoju zloga in posameznega glasu). 
Ugotovila sem, da se pri vseh otrocih najpogosteje pojavljajo procesi zamenjave, ki pa jih je pri otrocih s pogostimi vnetji ušes več kot pri otrocih brez vnetij. Največ težav se pojavlja pri pravilni realizaciji sibilantov, torej fonemov /s/, /z/, /ʦ/, /ʃ/, /ʒ/ in /ʧ/ (razmerje pojavljanja med testno in kontrolno skupino je 3,1 : 1), ter fonema /r/ (razmerje pojavljanja med testno in kontrolno skupino je 3 : 1). Na tretjem mestu po pogostosti je menjava soglasnika z drugim soglasnikom (razmerje pojavljanja je 7,5 : 1), na četrtem pa slabljenje izgovorjave določenega glasu (razmerje pojavljanja je 2 : 1). Tem procesom sledijo še epenteza, poenostavitev soglasniškega sklopa, menjava samoglasnika z drugim samoglasnikom, ki ni posledica naravnih jezikovnih oziroma narečnih procesov, odzvenevanje, izpust določenega glasu, asimilacija, migracija ter metateza.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-10-03 06:25:36</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>72830</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10735945</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
