<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpeljava načela vključitev in izključitev z razlago na daljavo</dc:title><dc:creator>Medved,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Magajna,	Zlatan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Jože	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>konstruktivizem</dc:subject><dc:subject>obrnjeno učenje</dc:subject><dc:subject>kombinatorika</dc:subject><dc:subject>načelo vključitve in izključitve</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Magistrska naloga govori o vpeljavi načela vključitev in izključitev s pomočjo »obrnjenega učenja«, to je z razlago preko videoposnetka na daljavo. V teoretičnem delu sem predstavila značilnosti učenja, še posebej behaviorizem in konstruktivizem ter poučevanje matematike s pristopom »obrnjenega učenja«. V posebnem razdelku je predstavljena zastopanost kombinatorike v slovenskem učnem sistemu in učna snov kombinatorike. Pobliže je predstavljeno tudi načelo vključitev in izključitev, kjer sem uporabila dognanja iz svojega diplomskega dela z naslovom Načelo vključitev in izključitev ter njegova uporaba. 
Empirični del magistrske naloge je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu sem izdelala dva videoposnetka. Prvega sem izdelala za ponovitev snovi, drugega pa za vpeljavo nove snovi. V drugem delu sem s pomočjo eksperimenta preverila, kako učenci dojemajo razlago preko računalnika in ali jim lahko zaupamo, da se sami (na)učijo nove vsebine doma. Ugotavljala sem, ali je tak način posredovanja učne snovi za učence sprejemljiv in ali tako pridobijo dovolj znanja, da je omogočena diskusija o teh vsebinah v šoli. S pomočjo kontrolne skupine sem naredila primerjavo uspešnosti razlage pri pouku in razlage na daljavo. Ugotovila sem, da so več znanja pridobili učenci kontrolne skupine. Če pa smo primerjali dosežke posttesta med obema skupinama, smo ugotovili, da so v kontrolni in eksperimentalni skupini dosegli skoraj identične rezultate. 
Tekom raziskave sem ugotovila, da je večini učencev moč zaupati, da bodo samostojno naredili, kar pričakujemo, vendar pa ne »iz danes na jutri«, ker so v popoldanskem času zelo zaposleni z obšolskimi dejavnostmi. Dijaki so tudi menili, da zanje ni sprejemljiv »obrnjen način« uvajanja nove učne snovi, da pa je primeren za ponovitev snovi. 
Na podlagi rezultatov ter pogovora z učenci in s profesorico sem oblikovala nekaj predlogov za uspešno uporabo in izvedbo razlage preko računalnika.</dc:description><dc:publisher>[I. Medved]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-30 06:06:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72742</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.091.313(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10726217</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
