<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Procesi ob stiku razlitja nafte z morsko obalo</dc:title><dc:creator>Korenika,	Romina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žagar,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>VOI</dc:subject><dc:subject>nafta</dc:subject><dc:subject>razlitje</dc:subject><dc:subject>odlaganje</dc:subject><dc:subject>sproščanje</dc:subject><dc:subject>Tržaški zaliv</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi obravnavamo procese odlaganja in sproščanja nafte na obalo in z obale v primeru
naftnega razlitja. Prikazali smo različne načine določanja maksimalne kapacitete zadrževanja nafte na
obali in ugotovili, da je ta odvisna predvsem od tipa obale in vrste nafte. Na podlagi zasnovane
klasifikacije tipov obale v Sloveniji smo izbrali primer odseka peščene in prodnate obale, za katera
smo izračunali maksimalno zadrževalno kapaciteto obale. Za račun smo uporabili preprosto empirično
enačbo, ki ponuja ugodno razmerje med številom potrebnih in razpoložljivih podatkov ter v literaturi
ovrednoteno zanesljivostjo rezultatov. Račun smo izvedli v programu Microsoft Excel, v katerem smo
izdelali preglednico, ki omogoča hitro in enostavno računanje. Pristop, ki smo ga izbrali, omogoča
razmeroma preprosto vgradnjo v numerične modele širjenja naftnih madežev in bi lahko prispeval k
večji zanesljivosti tovrstnih modelov. Za izbrana odseka peščene in prodnate obale smo izvedli tudi
račun sproščanja nafte z obale, pri katerem smo predpostavili, da je zapolnjena maksimalna kapaciteta
obale. Ugotovili smo, da se proces sproščanja nafte s peščene obale zaključi že po nekaj dneh, medtem
ko je pri prodnati obali proces daljši za tri do štiri velikostne rede. Poznavanje količine sproščene nafte
v morje in časa sproščanja za različne tipe nafte in obale lahko ustreznim službam omogoči smiselno
ukrepanje oziroma zaščito predelov obale, ki bi jih sproščena nafta lahko dosegla.</dc:description><dc:publisher>[R. Korenika]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-30 06:06:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72735</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7223649</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
