<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Oblikovanje intervjuja za preverjanje čustev, stališč in znanja učencev v prilagojenem izobraževalnem programu v povezavi z vretenčarji</dc:title><dc:creator>Renčof,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>intervju</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Učna priprava je predpogoj oziroma osnova za uspešno poučevanje in nadaljnje usvajanje znanja učencev. Pri naravoslovnih predmetih, kot sta naravoslovje in biologija, je samo načrtovanje učne ure pomembno. Ta mora biti dinamična, čim bolj izkustvena ter zasnovana na podlagi praktičnega dela. Učenci, ki imajo lažjo motnjo v duševnem razvoju (v nadaljevanju LMDR), so vključeni v prilagojen vzgojno-izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. V tem so njihovim sposobnostim prilagojene tako oblike kot tudi metode poučevanja. Učitelj mora ugotoviti, kakšna so stališča, čustva ter predznanje do izbrane teme iz učnega načrta. To lahko preveri z različnimi metodami. Ena izmed njih je oblikovanje intervjuja, na podlagi katerega lahko dobi informacijo, na kakšni stopnji je učenec in na podlagi katere lahko oblikuje uro, ki bo učencem omogočila lažje usvajanje učne snovi.
Kot navaja Novljan (1997), je pomnjenje učencev z LMDR bolj konkretno, saj si zapomnijo določena dejstva, medtem ko imajo otroci večje težave pri usvajanju splošnega znanja. Zato je za njihovo učinkovito pomnjenje pomembno učenje z izkustvom, kjer pridejo v stik z organizmi, ki jih pri pouku naravoslovja obravnavajo. V diplomskem delu smo se zato odločili raziskati, kakšna oblika intervjuja je najbolj primerna za evalvacijo čustev, stališč in znanja učencev v prilagojenem vzgojno-izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom do treh izbranih skupin vretenčarjev: dvoživk, plazilcev in sesalcev.
Rezultati raziskave so pokazali, da je najbolj primerna polstrukturirana oblika intervjuja, kjer so vprašanja delno odprtega tipa. Ugotovili smo, da imajo učenci z LMDR največ težav pri dvoživkah, saj so z njimi v vsakdanjem življenju najmanj v stiku, medtem ko so jim plazilci nekoliko bližje, najbližje pa so jim sesalci. Kot razlog navajamo dejstvo, da je kar pet od sedmih učencev v odgovoru podalo, da imajo kot domačo žival vrsto sesalca. 
Menimo, da lahko učitelj s pravilnim preverjanjem predznanja, stališč in čustev otrok do skupine živali, pripravi dobro in učinkovito učno pripravo. Na njeni podlagi lahko učencem z lažjimi motnjami v duševnem razvoju pripravi čim bolj izkustveno učenje in usvajanje znanja.</dc:description><dc:publisher>[M. Renčof]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-09-29 05:13:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72710</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 59:376.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10705481</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
